Vtisi iz dnevnih voženj v letu 2009

[HyperJack]

Nič kaj prijetni današnji vtisi . Popoldan sem se odločil, da svojo boljšo polovico pospremim do doma. Ko se na poti proti Dvoru pripeti nesreča . V nepreglednem ovinku iz stranske ceste zapeljeta cigana z naloženo prikolico drv na cesto, glej ga zlomka, moja začne na vso moč bremzati, na srečo zadane samo z bokom motorja ob odbijač avta, vtrgalo ji je stranski žep stranskih torb in nekoliko popraskalo izpuh. Jaz pa sem prav tako na vso moč bremzal a na žalost vseeno malo podrsal z izpuhom :xx: , na srečo se je vse srečno končalo, jaz sem se že vidil na tleh :blink:.

Moja vsa prestrašena, solze iz njenih oči so tekle. Saj smo se vsi prav dobro zavedali, kaj bi se zgodilo, če bi čelno priletela na avto .

Cigoti so naju videli, pa ni nič bremzal še bolj je silil na nasprotni pas. Ko sta le govorila, ja še dobro da je vse vredu, sem jaz hotel poklicati policijo, da bi vsaj kaj naredili. Če bi jih kar tako spustil jima nič ne bi zaleglo. A glej ga zlomka na poti kočevje-Dvor, le težko ujameš signal, tudi klic v sili ni bil mogoč :S. Sem se vprašal kaj sedaj?

Na srečo prišla kriminalista v modri škodi, sem kar skoraj skočil pred avto, da sem jih vstavil. Ko smo se le pogovorili kaj je bilo, mi reče policaj, "glej jaz ti kar po resnici povem, tudi če to obrovnavamo kot prometno nesrečo, ne bosta nikoli plačala" . Jaz se nisem hotel kaj dosti utikati, ker nočem imeti problema z okoliški cigani. Bolj mi je bilo pomembno, da sva ostala cela. In motorja nepoškodovana .

Nabralo pa se je 150km, zadnji teden slabi 700km.

[blu]

Še ena lepa motoristična nedelja in enkratna pot.

Takoj ko se je zjutraj malo ogrelo, pa ajd na motor, tokrat v Italijo proti jezu Sauris in naprej.

Najprej do Rateč in Trbiža in zame že kar malo dolgočasni cesti proti Tolmezzu do Ampezza, kjer se nekje na sredi tega mesta zavije desno proti jezu Sauris.

Pot proti jezu je zanimiva, ker so galerije in tuneli narejeni v živo skalo. Takoj ko prideš skozi zadnjo galerijo se lahko zapelješ čez jez in se tako vrneš proti Ampezzu. No ampak jaz sem se odločila, da se odpeljem do Savrisa in naprej. Na poti je bilo veliko italijanskih motoristov, ker so imeli v Saurisu eno veselico.

Ne znam priložit še fotk, ki sem jih naredila. Bom zadevo naštudirala, ko bo kakšen dolgočasen deževen dan in takrat jih bom priložila. Lahko da se bo komu ob pogledu na fotke zahotelo, da se bo podal na to pot, ko bo videl kje sem se vozila.

Od Saurisa sem se dvignila tako visoko, da sem bila skoraj v družbi z zmajarji in jadralci, teh je bilo ogromno v zraku. Potem pa en daljši spust v dolino do Lorenzago de Cadore.

Nato pa čez Passo di Mauria, v Ampezzo na eno dobro kavo in v Tolmezzo. Sem bila zelo presenečena ker je velik del te ceste na novo asfaltiran, namreč ko sem se približno pred tremi tedni vračala iz Dolomitov so šele pričeli z delom. Bi mogli naše mečkače »cestarje« poslat v Italijo malo na izpopolnjevanje in izobraževanje.

Pot proti domu so mi popestrili trije motoriste, dva z registracijo KP in eden s CE. V Martuljku sem se jim na semaforju kjer popravljajo cesto prilepila za rit in sem jim sledila vse do Radovljice. Bilo je super.

Domov sem se vrnila zopet z novimi idejami kam se bo vse še šlo. Mislim pa, da bo za letos z motoristično sezono že kmalu konec. Kakšen skok na Primorsko ali Kras sredi tedna in počasi bo treba motorje pripravit za zimo. Dolgočasno zimo si bomo krajšali s fotkami in pa z načrti in plani kam se bo šlo naslednje leto in zopet bomo pisali kjer vse smo bili.

[T-boy]

:grim :grim :grim , se en krasen dan. Greh, ce ga ne bi zakljucil vsaj z malo Sentiljckanja, tja in nazaj . Sicer kratko (100- km), ampak sladko.

[jvalant]

Dolgo casa ze nisem bil na Jadranki, in ker je bil napovedan krasen in topel vikend, pa ker se je Inci ze v torek pajsala po Jadranki, j blo treba iskoristit zadnje tople dni za kavico v Paklenici... no predvsem pa D se je slo pa zaradi tistih krasnih par deset kilometrov od Karlobaga do Paklenice ! Ker je rana ura zlata ura, pa se dnevi so krajsi, sem startal ze ob 7h, se malo zamudil z kavico, ampak kot dogovorjeno, sem se ob 8h ze nalimal pri Inci. Ta pa je dobila nove skorenjce, pa rokavicke in ker modna revija ni smela umanjkat :yes: , sva iz Medvod odrinila sele ob pol devetih. Jutro je bilo precej mrzlo in cemerno, tako da mi voznja skozi Ljubljano, pa po cesti do Ivancne Gorice sigurno ne bo ostala v spominu... Se je pa v daljavi jasnilo, tako da morala ni padla ze na zacetku... Pot sva nadajevala mimo Dvora (kje pa drugje .)), skozi Crnomelj do Vinice, kjer sva preckala mejo in vstopila v "Njihovo Lepo" in v Bosancih zavila desno proti Reki nadaljevala do Vrbovskega in skrenila prot Ogulinu. Cesta do Ogulina je podobna cesticam na Pokljuki, precej ozka in zamotana ampak vsecna! V Ogulinu so me razp****le butaste table, ampak na koncu sva le nasla pot proti Josipdolu (Ce se posta vozili tam: ko pridete v center in do table kjer je treba zaviti desno za Josipdol, pejte samo naravnost, pa naprej proti Senju ) Ker pa je soncece ze precej grelo, je bila jeza kaj hitro pozabljena! Cesta proti Senju je lepa, le vasi so precej dolge, tako da mimogrede pozabis, da je se kar omejitev 50 km/h. Zato pa cesta od Josipdola proti Brinju postreze z par res lepimi, hitrimi odseki, z precej dobrim asfaltom, le precej neravnin je... Zaradi lepih cest in precej toplega soncka, sva se kmalu znasla v Gospicu, zavila za Karlobag, in se spustila po zelo zaviti cesti v Karlobag na prvi postanek in zelo zasluzeno kavico , da si nabereva moci, za veliki finale: Karlobag - Paklenica, 40 kmjckov krasne ceste z super asfaltom!

Karlobag v daljavi:

Za voznjo do Paklenice in nazaj ne bom izgubljal besed, nirvana, man! Inci je ubrala krasen moski LS tempo in mi ni preostalo drugega, kot da ji sledim in uzivam ! Po povratku v Karlobag sva se se enkrat okrepcala in bi se uzivala na soncku, ampak cas je priganjal, zato sva se kar na hitro pobrala proti domu. Po Jadranki prek Senja in Crikvenice... Do Senja ni bilo veliko prometa, proti Crikvenici se je pa ze zacelo malo basat, kar pa ni bil problem, saj sva jo uzgala cez Krizisce v narodni park Risnjak proti Delnicam. Na vrhu Risnjaka, je pa Inci zavila levo proti Gerovem.... Se ena nova pot zame! Zelo vsecna cesta, zavita, prazna in kot bi mignil sva preckala mejo v Prezidu (pohvale carinikom, so samo pogledal tablice in ze mahali naj peljeva naprej), po se par ovinkih sva bila pa ze v Blokah! Super! Skocila sva se do Rid, kjer naju je cakal Borut (aka suzuki) in naju presenetil z povabilom na cajcek pri Rumenem Cestaku! Ker se je ze temnilo in bilo ze precej hladno, je bil cajcek res na mestu! Navkljub krasni druzbi (hvala se enkrat za cajcek ), sem zacel malo priganjat, ker me je cakal se lep kos poti... V Vrhniki sva pomahala Borutu, zavila na AC in jo v nizkem letu usekala domov!

~800kmjckov, lepo vreme, nove ceste in predvsem krasna druzba == popoln dan! Hvala!

[suzuki]

Hola!

Štrikanje je zabavno. Res. Tisto fecljanje volne v leve in desne, pa ovite zgoraj ali spodaj niti ne, rezultati pa so bili vedno zabavni!! Spominjam se tršice za gospodinjstvo v osnovni šoli, ki nas je učila štrikat: kot "dokaz" da znamo nam je dala za nalogo naštrikat šal - tolk x tolk zank, vsi enako velik.. no, moj je bil, kljub natančno enakemu številu zank, nekako 4x manjši od ostalih, kar pa niti ni blo najbolj smešno; cel razred se je začel odkrito hahljat, ko ga niti tršica ni zmogla zavit okoli vratu, saj je bil trd ko dila - ko sem delal zanke se jih pač zategnil, tko zares, moško, da ne bi morda kera spustila..

In tudi danes sem štrikal. Sicer ne z volno in pletilkami, ampak malo drugače: zaželel sem si it na morje. Kar ni nič posebnega, sem videl da je še mnogo drugih (tudi motoljupci med njimi) prišlo na podobno idejo. Ampak ker nekako ne morem iz svoje kože, je bila moja ideja tudi tokrat bolj svojeglava: ne samo da sem šel po bližnjici skozi Novo Gorico - da je pot na morje pač tam sem vas že naučil - tokrat sem želel mimogrede raziskat še "belo liso" med Idrijo, Tolminom, Novo Gorico in Ajdovščino. Do danes namreč nisem imel pojma, kaj je tam, ampak moj nenasitni firbec ni mogel več samo gledat odcepe in imena kot npr Čepovan, Lokve, Grgar.. hotel je vse to videt od blizu! Zato sva danes z Lubico v Dolenji Trebuši zavila na levo čez most proti Čepovanu. In tu se je začelo štrikanja..

Namreč, ta cesta je bila dolgo makadamska, tega niso spremenili ne povojni Titovi udarniki, ne moderna, samostojna Kurja država, le sosed mi je en poletni večer na vrtu ob pivu zagotovil, da je tisti makadam že davno na smetišču zgodovine; tudi zato sem se odločil, da je zdaj pa res čas zbrisat to belo liso..

Že sam začetek je bil zelo obetaven: ko sem v prvem kupčku hišic ob cesti vprašal dve postavni ženici, se nista mogli odločiti niti v katero smer je Čepovan (ja, kljub temu da sta bile samo dve možnosti!!), kaj šele da bi znale povedat kaj o stanju ceste!! Perje, itak, sem si mislil in hotel zajahati Lubico, ko sta se mimo pripeljala njuna soseda. Sedela sta v precej umazanem, prašnem tovornjačku s 4x4 pogonom in ni mi blo treba it delat izpita za raketnega znanstvenika ali dežurnega genija da sem lahko takoj uganil, da cesta do Čepovana še ni videla asfalta v tej reinkarnaciji.. Oba možakarja sta me potolažila, da je makadam glihkar popravljen - na novo nasut, itak ga je pa samo 11 kilometrov..

Vprašujoče sem pogledal Lubico kaj misli, a se je samo nasmejala in skomignila s clip-oni, češ kaj njo sprašujem, ko pa vendar vem, da ona zmore vse.. ja nič, pol pa gasa, greva!! Po ene dveh, treh kilometrih, ko se je začela cesta konkretno vzpenjat, sem opazil da sta mi možakarja (najbrž čist nehote) pozabila omenit, da je ta ozka cestica pravzaprav prelaz, in kot pravi prelaz ima tudi nekaj pravih "špicker", tistih zabavnih, 180 stopinj ostrih ovinkov v strm klanec, tko da sem moral na trenutke uporabiti celo prvo prestavo, saj so v drugi vrtljaji padli pod štand gas.. a Lubica je resen potovalni motor in je vse to prenesla ne da bi trenila z dolgo lučjo, jst pa sem končno dojel zakaj Vale steguje tisto nogo v ovinkih: s takim prenosom teže je bilo res veliko lažje voziti po sveže nasutem, na trenutke krepko globokem šodru skozi oster ovinek v strm klanec..

Ko sva z Lubico pogruntala kako se streže tej zadevi, nama je uspelo na nekaj malo bolj ravnih odsekih doseči celo 50 km/h; vseeno sva napreovala dokaj počasi, saj sva se morala ustaviti vsakih nekaj sto metrov, ker sem želel vse poslikat. Cestica ni preveč prometna, srečala sva le dva avta in enega "off-road" kolesarja, začuda pa nobenega enduraša ali vsaj chopperista. In da ne pozabim: dodatno veselje se je začelo ko se je vzpon prelevil v spust, juhuhu :-)) a ker je vsake zgodbe prej ali slej konec, so Lubičine Qualifier RR kmalu spet zapeljale na asfalt. Najbolj vesela misel je bila: ufff, še dobro da ni bil Igorr z nama, s tisto svojo hudo dirkalno SS RFV Hondo, ki ne prenese niti mal šodrčka na Uccei :-))

V Čepovanu sem spregledal dvojni odcep in zavil (kot se je izkazalo kasneje) za Grgar, namesto za Lokve, tko da se je po nekaj kmjev prijetno speljanih, širokih ovinkih (na katerih sva srečala rdečo VFR (sam ne Igorrju povedat!!) malo kasneje pa še modrega Fazerčka) pred nama kar naekrat pojavil Solkan!! Hja, tko je to če štrikaš..

Sej ni blo blema, le ura je neusmiljeno hitela naprej, zato sva hitro zavila na obvoznico in v krožnem zavila proti Ajdovščini do odcepa za Branik, nato Komen, KnaK in Opatje selo, kjer sva po sicer mejčkenih, a z dobrim asfaltom, ful luškanih in bogato zavitih cesticah brizgnila čez mejo in skozi Doberdob do Selc in Tržiča - morje ki sem si ga tako zaželel je bilo namreč pri Gradežu :-))

Zadnjih nekaj kmjev je bil promet kar gost, zgleda je precej domorodcev enako veselo šibalo proti morju kot midva. Ko sva prišla v Gradež sva srečala GO parček na nekem chopperju (obe izpušni cevi, eno nad drugo na isti strani je imel na koncu zavite stran od motorja, v desno; to sem si uspel zapomniti) in ko sem na čakanju pred semaforjem povedal da iščem morje, smo se skupaj odpeljali do tja. Parkirni prostor sem dobil prav pod zidom plaže, le še po stopnicah gor in že sem bil na gradski plaži :-))

Našel sem si fajn prostorček na veliki stopnici nad kamni, na katerih so poležavali skor čist goli domorodci (in ja, tudi domorodke :-)) se skobacal iz usnja, odprl tank torbo in z užitkom pojedel ogromen kos čudovite čokoladno-kokosove potice, ki sem ga prav v ta namen prinesel s seboj - nekaj velikih kosov so mi prijazne dolenjske tete zavile za domov včeraj po trgatvi - in se prepustil božanskemu okusu potice in božanju sončnih žarkov.. sicer nisem nek ljubitelj kokosa, ampak tole se je tko lepo zložilo skupaj.. svaka čast!! nebesa so tudi na Zemlji, če jih le znamo najt :-))

Pol urice sanjarjenja je hitro minilo, in že je bilo treba osedlat Lubico.. pritisnil sem še par sličic, potem pa odhitel preko Sistiane (ne, Bele81 ni blo v službi :-)), Sežane, Divače, Senožeč in Postojne do rid, kjer sem bil dogovorjen z Igorrjem, Perutko in jvalantom za nekje šesto uro.. ceste do Postojne so bile skor prazne, Lubica je kot ponavadi zadovoljno predla ko sva z užitkom LS vihrala skozi ovinke, le pihalo je še precej (burja se bo dopoldne polegla, je bila vremenska napoved, ampak bv sploh izgubljat besede o naših v širnem vesolju izgubljenih vremenarjih)

Parkirišče na ridah je pokalo po šivih, sva se šla mal zapeljat dol in gor, pa še sva komaj našla malo prostorčka za Lubico.. v množici je bila tudi včerajšnja, danes že polnoletna slavljenka :-)) v družbi s kopico prijateljev in znancev. Veselo smo čvekali, mene pa je začelo malo skrbet ko se je tema začela spuščat proti nižinam, Perutke in jvalanta pa še vedno ni bilo iz Paklenica.. parkirišče se je začelo z bližanjem teme hitro prazniti, ob pol sedmih smo ostali le še trije, ko sta končno uletela oba naša izgubljenca :-)) lačna in žejna, jst tud mal prezebel (dirkalno usnje pač ni za tele temperature), zato smo hitro spet zajahali naše iskre konjičke in uleteli do Tarumenga, ki nas je pred odhodom z rid povabil na čaj

Ob vročem čaju smo pogledali še slike z današnjega GP ride (vsaj tako so eni vzeli to zadevo, jaooj!), potem pa smo se že v trdi temi poslovili od prijaznih gostiteljev in odpeketali proti domu - na Vrhniki smo si še pomahali za srečno vožnjo in čudovitega dne je bilo zares konec.. zabavna celodnevna vožnja in kopica novih, zabavnih cestic; zbrisal sem tudi polovico tiste bele lise - pišuka, to pomeni da jo je pol še ostalo!! hmmm.. kje so pletilke??

Pot: Vrhnika-Kalce-Idrija-Dolenja Trebuša-Čepovan-Grgar-Solkan-NG-Branik-Komen-KnaK-Opatje selo-Doberdob-Gradež-Sistiana-Sežana-Divača-Senožeče-PO-ride-Vrhnika, vsega skupaj (le) 327 kmjev

Zdele samo še postlca, jutri pa dodam še nekaj slikc :-))

[gsx750f]

Lepo naštrikano.

Pol bele lise gre pa po moje menda tule:

Relacijo Čepovan - Anhovo/Kanal dejansko pride ven na Morsko

planota poimenovana Banjščice

je nekaj razgleda naokoli predvsem Krn in spodnje bohinjske gore

Sem se lani klatil tam okoli. Menda sem se vračal iz posočja. Bil ujet na kratko s časom - beri prihajala je noč. Se večkrat dogaja:whistle: in v iskanju

bližnjice do doma. Zemljevid pomaga:naughty:. In sem jo zavil pri Morsko levo v fejst klanec. Cik-cak, tut kaka rida je bla menda vmes. Klanec pa močno konkreten:eek:, za kolesarje le ta najhuje spedenane. Na vrhu pa ozka a na novo asfaltirana cestica. Na eni tabli je pisalo nekako v smislu - darilo od EU.

No ja je šlo bolj na hitro, pa tut leto je že naokoli in se vsega več ne spominjam:hmm:. Ene dvakrat sem vprašal za smer, kar se bolj poredko dogaja, pa sem se priklatil do Čepovana. Tu pa mi je situacija poznana že skoraj desetletje. Mi je blo bolj luštno v Novo Gorico iz Ljubljane tam čez, kot pa samo po diretissimi (AC, ...). Sam zjutri je treba prej iz postle.

Je pa kar krasen spust iz Čepovana proti Novi Gorici, natančneje v Solkan.

Promet seveda zanemarljiv.

Aja proti Trebuši je pa kar konkreten makadam s precej dolgim spustom.

Borut boš moral zamenjat za Varadero ali podobno.

Pa le počrni, pardon, pobelo_plavi bele lise v Toti naši.

Slikc s ture pa ni, je sonce zbežalo.

[dozzi]

Hola!

Namreč, ta cesta je bila dolgo makadamska, tega niso spremenili ne povojni Titovi udarniki, ne moderna, samostojna Kurja država, le sosed mi je en poletni večer na vrtu ob pivu zagotovil, da je tisti makadam že davno na smetišču zgodovine; tudi zato sem se odločil, da je zdaj pa res čas zbrisat to belo liso..

Sosed je verjetno zamenjal s cesto, ki je nanovo asfaltirana. Mogu bi it še naprej po cesti proti Mostu na Soči in nekje pred tem zaviješ levo na Postajo. Je tut luštna kratka gorska cesta, pa še asfaltirana na novo, da ne mučiš tvojga motorja po tistem makedamskem klancu :=)

[RenoRaines]

Tale vikend je bil taprav Že petek se je začel obetavno, saj sem dežurstvo zamenjal s sodelavcem -> popolnoma frej vikend :naughty:

Sobota se je začela malo po 10 uri zjutraj, ko sem jo z Vrhnike ubral proti Rakeku, užival na novem asfaltu v Bločicah, gasa naprej čez Ribnico v Kočevje. Dolgo je že tega, ko sem se pognal v dir proti Dvoru, tako da je bila vožnja... ne več tisto kot včasih :glare: Cesta je večinoma precej zjahana. Par odsekov je še vedno zanimivih, čeprav bi znal najti alternativo rodeu na relaciji Dvor-Kočevje. Kakor koli, mudilo se mi je naprej, saj sem bil v Hotiču (ne Hudiču g.Suzuki , ki se je slikal v postaji, na katero so mi kot mulcu spravili motor) zmenjen za pijačo s kolegom. Se pravi v Žužemberku sem zavil proti Ivančni Gorici. Od Ivančne pa dinamično čez Bogenšperk proti Litiji. Ker se dosti vozim v dvoje, sem v solo vožnji začel opažati da vi v kakih situacijah stabilizatorja krmila dejansko prišel prav. In ravno ko razmišljam o tem načnem odsek ceste za katerega se spomnim, da ima dokaj neprijetno spojen asfalt in v ovinku v tistem trenutku nekaj močno rukne, strese motor in sprednje kolo poleti v zrak, ko prileti nazaj mi hoče balanco silovito srgati iz rok a se k sreči vsa drama še isti trenutek umiri. Hvalabogu - lansko sezono sem v Logaškem drevoredu fasal tank slapper, ki mi je dal poštene lekcije. Brez nadaljnih pretresov sem jo pridrsal do Hotiča, se ustavil na kavi v ManeBaru in jo blisknil proti LJ. V Zg.Hotiču sem se za kako minuto verjetno ognil stacinarnem radarju in dvema indijancoma v Škodi O:-) in v popoldnevu zaključil furo na Vrhniki.

Okusno kosilo je dalo novega zaleta, da popoldan v dvoje navoziva še kak kilometer. :yes: A niti sanjalo se nama ni, kakšne anomalije na cesti bova doživela. Tokrat je pot vodila skozi Logatec na S. Primorsko, se pravi skozi Logatec, Godovič, Idrijo proti Tolminu. Že v Hotedrščici se je začelo, ko smo na ravnem odseku zavirali na 20km/h, ker neka gospa na ravnini ni bila sigurna, če bi prehitela kolesarja. Ne vem, če so omembe vredni vozniki pred Idrijo, ki praktično vedno sekajo ovinke. Resnično ne vem, kaj ljudje mislijo, ko z avtom vozijo po sredinski črti?? Takemu bi v avto zmetal gnila jajca ali paradajze. V naselju okoli Dolenje Trebuše sva se ponovno postavljala na prednje kolo, ker razni lokalci delajo postojanke sredi ceste, brez žmigavcev, stop lamp, česar koli in čvekajo. Mladenič je seveda takoj uvidel svojo napačno dejanje in naju pozdravil s sredincem Super ... moron. Izsiljevanje prednosti, razni nori Italijani in vožnja po sredi ceste naju je spremljala vse do Tolmina, kjer sva si privoščila vodo z okusom in en lekadolček, ki ga je priskrbel prijazen prodajalec na Petrolovi pumpi - še enkrat hvala Time is money, zato na pot proti Kanalu. Ne, cestni pripetljaji se niso nehali - spiranje vetrobranskih stekel, da sva se tuširala v vitrexu, namensko pospeševanje ob prehitevanju, besna vožnja za ritjo, ... naju je spremljala do Ajdovščine. Motorčku sem privoščil za 10€ zaleta in odpeketala sva v smeri proti LJ. Na poti sem se enkrat za spremembo uspel ogniti golobu - lucky bastard Do sedaj sem namreč vedno nekako uspel sneti kakega letečega stvora. Bodisi s škornjem, ramo, spodnjim delom motorja, ... Men je vsakič hudo, a s ceste pa tudi ne bom zapeljal, da bi se ognil tem malim letečim Hondam. No, do Vrhnike je pot minila brez večjih presenečenj... v bistvu lahko rečem, da jih ni bilo, saj sem bil tisti dan presenečenj kar že navajen. Sobota na cesti, da je ne pomnim. Pravijo da je bil polovični krajec lune. In kako že gre? 100dni prej in 10 dni pred in 10 dni po luni ljudi meče ...

Fura je bila super Dnevni števec je skočil preko številke 420km.

Nedelja je dala idejo, če bi obnovili celodnevno turo, kot je bila v soboto. In hej, ideja ni slaba. Na kup smo zbobnali tri motorje in jo mahnili proti Gorenji vasi, čez Lučine, tam kjer je bila par tednov nazaj GHD. No, pred GHD je bila cesta superca, odkar so z avti odvozili segmente, si cesta ne opomore. Praktično vsak ovinek je posut s peskom. Bi bilo treba vzeti metlo v roke. Kakorkoli pot se je vlekla čez Škofjo Loko in od tam na Vodice in nato Kamnik, kjer so zavili proti Stahovici in proti Gornjem Gradu. Še vedno vzame sapo pogled na hribe okoli Podloma, ko je t.i. tornado lomil drevesa leto nazaj. Hribi obeljeni do golega. Čeprav letos izgleda že dosti boljše kot lansko leto, ko je bilo prav zastrašujoče gledati, kaj lahko mati narava vzame. Ker je bil pred nami daljši vzpon, smo si v Gornjem Gradu privoščili nekaj cukra in nakupili zaleta za lubice, ki so kar prekipevale od navdušenja, ko smo dali leve žmigovce za Logarsko dolino. Lepi kraji. Neverjeno lepi kraji Nič kaj prometna cesta nas je dinamično peljala navhrib vse do mejnega prehoda Pavličevo sedlo, na vrhu. Kot na vsaki furi, mi je tudi na tej žal, da nisem stisnil fotke, takoj za mejnim prehodom, ko se na desni odpre prekrasen pogled v dolino. Ko smo se spuščali po kozjih zankah sem se neprestano spraševal, kako za vraga smo lahko s tako malo upora dali vse te lepe kraje Avstrijcem. Okradli so nas praktično vsi - na vsakem koncu naše kure nam dali kak obmejni pas. Tako smo po should-be Slovenija privijugali do glavne ceste, ki vodi od Železne Kaplje proti Jezerskem. Zavili smo proti Sloveniji in se čez Jezersko spustili v dolino. Trio adijo smo se strinjali, da je edino pravilno, da se rodeo popravlja v nekaj, čemur v današnjih časih rečemo cesta. Na dvojne ograje pa je najbrž še vedno utopično misliti

Malo pred Britom smo srečali precejšnjo floto ene 30-ih motoristov, ki so jo mahali v smeri proti Jezerskem, domnevam, da so bili avstrijci. Madona jih je bilo. Pozdravil pa je prav vsak. Za Britofom smo jo čez Golnik ubrali na Tržič in od tam na Begunje. Da ne bi bilo dolgčas je naš trio izsilila ena šjora, s ciharetko v ustih. Seveda je fasala nekaj kriljenja z rokami z naše strani . Očitno ga ni razumela, saj se je močno razburila in tako močno in histerično začela z rokami komunicirati nazaj, da ji je cihareta odletela iz ust. Upam, da se ni popekla med nogami ali zažgala tapet Skozi Žirovnico smo jo pičili na Jesenice, Kočno, Spodnje Gorje, mimo Bleda na Bohinj, kjer smo ob jezeru komaj zaustavili konje in naročili kalorije. Fenomenalna pica, postrežba, lokacija in cene. Se definitivno še vrnemo. Do Vrhnike smo imeli še kar nekaj kilometrov, zato smo konjenico pognali v galop čez Sorico na Železnike. Železniki so postregli s Škofjo Loko, le ta pa z Gorenjo vasjo, kjer smo srečali voznika, ki je bil nekoliko za časom. Njega se je luna prijela z enodnevnim zamikom. Ko sem mu pripeljal vštric, ga je več kot očitno moral zanimati napis na tanku motorja in zavil je levo, direktno proti motorju. Spet je šlo na centimetre K sreči je naprej potekalo brez zapletov ali bližnjih srečanj. Okoli 19:00 smo prikolovratili do Vrhnike.

Zadovoljen z vožnjo sem si zvečer, zahvaljujoč preživetju, na kavču odprl laško pivo in zadovoljno razmišljal o dobrih 380km-jih in se čudil, kako za vraga sta jih po brezpotjih Charlie Boorman in Evan McGregor dnevno natolkla okoli 800. Neverjetno.

[CAPI]

Zadovoljen z vožnjo sem si zvečer, zahvaljujoč preživetju, na kavču odprl laško pivo in zadovoljno razmišljal o dobrih 380km-jih in se čudil, kako za vraga sta jih po brezpotjih Charlie Boorman in Evan McGregor dnevno natolkla okoli 800. Neverjetno.

Tam ni bilo nobenih hitrostnih omejitev ali pa kofetkanja vsakih 50km :naughty:

Popravljeno September 28, 2009. Popravil CAPI

[suzuki]

Hola,

kot sem obljibil, evo še par slikc

[suzuki]

Hola,

pa še ene par

[Kor13]

Ker se hitro bližajo dnevi, ko bo treba po službi 2x med tednom po službi + soboto spet prežvet v predavalnici , ta vikend pa je blo taaako lepo vreme, ga bi blo škoda zapravt kjerkoli drugje kot na motorju. Čez teden malo dogovarjanja, ekola: v nedeljo nardimo enodnevno na morje! Velja! Ampak to bi blo čist premal, zato sem si še za soboto splaniral solo furco, smer: gorenjska.

Zjutraj (no ja, okrog osmih) štart z Gorjancev preko zamegljenega Novega mesta mimo Lj do Brezovice, nato preko Dobrove in Horjula do trase GHD Lučine, skozi Cerkno, po luštnih nepoznanih cestah do Mosta na Soči in Tolmina, nato pa naprej ob Soči do Kobarida in Bovca. Vmes na enem postanku še poklepetali z dvema Avstrijcema (ufff, kdaj sem pa pravzaprav nazadnje kej nemško šprehal???), ugotovil, da sem že precej Nemščine pozabil, ampak - malo rukama, malo nogama, pa smo se vse zmenil.

Iz Bovca sem jo potegnil še do Mangarta, nato pa spet nazaj do Bovca in proti Trenti in Vršiču. Vmes me je že malo zaskrbelo, da se ne bo dalo do Kranjske gore (hmmm, le kaj naj bi to pomenilo: Najprej znak za zaprto cesto, dopolnilna tabla Vršič - Kranjska Gora, takoj za njo pa tabla Vršič - Odprt! Ampak - Lepa beseda lepo mesto najde, zato sem ogovoril domačinko ob cesti, pa me je pomirila, da je zaprto samo čez teden. OK, gremo! Do izvira Soče, preko Vršiča, KG, Jesenic, skozi Gorje na Bled, nato pa do Boh. jezera. V srednji vasi še na enormno veliko in dobro pico, potem pa v motoristični družbi (vidu samo da je bla prva fireblade repsol, pa še dva mislim da z yamahami, in na koncu še 1x repsol - dobr ste se pelal mimo... ) do Bleda in nato spet solo mimo Kranja in Ljubljane spet proti domu.

Skupaj luštnih nekaj manj kot 600 km.

Nedelja pa v družbi iz Nm na Dvor, Kočevje, Ribnica, Sodražica proti Blokam, za naprej pa je padla ideja, da "gremo pa enkrat pogledat po makadamu čez Snežnik". Ufff, nobenkrat več. Fino nas je pretreslo in naprašilo, potem pa samo še po asfaltu čez Ilirsko, Podgrad, ... Črni kal, Koper, Izola. Kosilo, nato pa kar malo s težkim srcem spet nazaj proti domu. Tokrat raje čez Postojno in Planino. Lepa tura, fajn družba, približno 450 km.

[HyperJack]

Upam, da nisem preveč off topic. Samo nadaljujem včerajšno zgodbo. Danes sem bil prav pozitivno presenečen, ker me je osebno na domu obiskal policist. Prišel mi je sporočiti, da bodo včerajši dogodek le obravnavali, saj so bo skupinskem pogovoru na policijski postaji prišli do spoznanja, da bi lahko prišlo do smrtnih žrtev .

Verjetno bodo tudi poslikali puncin motor, da bo mogoče prišla vsaj do kakšne odškodnine. Bom se osebno tudi potrudil, da bi se na tistem odseku nekaj naredilo, ali da bi se drugače speljalo stransko cesto, ali postavilo kakšen znak.

Ne bi rad videl, da se še kdaj zgodi kaj podobnega na istem odseku ceste.

Danes žal kljub lepemu vremenu 0 km, upam, da bo v naslednjih dneh kaj bolje.

Lep večer še naprej

[a79]

Evo, pa se ena moja vcerajsnja...Otok - Metlika

[svobodnaptica01]

Danes Lj-Korensko sedlo-Turacher in nazaj do Đesenajs. V družbi Janeza (hvala za šlepanje tamale, ko si je mogla mal roke pa noge pregnit od cestaka) sem na motor prvič nabasal sestrico in smo jo mahnili najprej KK, potem ST in nakoncu že kar konkretno LS. Zgleda mamo v famijili:whistle:, tko da očitno lahko nad pojstlo naredim še en križec v rubriko nori na motor:rolleyes:. Skratka lušnih 330 km

[SharpNinja]

Dns je blo treba pa k zobarju....bljaaaak :glare:, sm smo si vseen luštn nardil, je prec bolš filing če gre človk z motorjem :grim, pa še v takem koncu ga mam, d so fajn ovinkci do tja .....in smo združl neprijetno (zobar) s koristnim (spuščanje benza v luft) .).... MP-NM-Šentjernej (taneprijeten postank), uni ovinki do tja so prov fajn, edin mal velik peska je ponekod pa zna kej poslajdat, pol pa se mi še ni šlo domov pa za nagrado za korajžo sm mogla še mal km naklepat, tk d sm letela do Kostanjevice, tanov most vs šajna , sm kaj k je pa podrugem mostu eno samo gradbišče pa makadam , pol čez Cerklje do Krškega, mem Brežic do Sevnice, pa sm se že lani, ko je blo vse usuto zard gradnje HE zaklela, d me tle ne vidjo več, pa sm vseen šla se gužvat med tistimi semaforčki, k sm misla d so kej zrihtal že , no sj je blo pa naprej luštn , v Boštanju zavila za Mokronog pol pa čez Zbure do Šmarjete, zeloooo lepi ovinkci pa nbene gužve , mim Otočca do NM, čez Prečno do Straže in do Dolenjskih Toplic mal pocrklat se , v mraku in mrazu pa še do doma.....vsega skup en skurjen tank benza pa 160km, sploh ni švoh

[LK64]

Malo z zamudo pokorno javljam, kje sem puščal sled:

20. 9. dopoldne poligon ob avtosejmu Lj, popoldne pa ČV - Polhov Gradec - Šentjošt - Žiri - Idrija - Col - Ajdovščina - Nova Gorica - smer Dobrovo, vendar ne v samo Dobrovo, temveč prej desno nazaj na glavno cesto. Po vožnji ob Soči do Kanala še enkrat odcep levo čez greben (Kolovrat, Livek) - Idrsko - Kobarid - Bovec - Vršič - Kranjska Gora - Jesenice in po AC do LJ, od tam pa skozi PG domov. Slike sledijo v albumu. Cesta predvsem čez Col super, po grebenu do Kolovrata pa kar precej makadama oz. gradbišča. 357 km.

22. 9.: ČV - Visoko - Škofja Loka - Kranj - Tržič - Ljubelj - Celovec - St. Veit (malo moraš zgrešiti, je bolj zanimivo) - Bad Kleinkirchheim - Hohentüren (kjer je bilo treba spet malo obrniti nazaj) - Nockalmstrasse - Innerkrems - Bischofshofen - Gerlos - v dolino na drugi strani in obrat nazaj skozi mitnico (karta je dnevna in velja tudi za nazaj) - Zell am See - Bruck - Grossglockner (obvezna oba postanka, Edelweiss Spitze in ploščad cesarja FJ) - Špital na Dravi in od tam po AC do LJ, od tam pa skozi PG domov. V bistvu prej nisem hotel na AC, ampak v temi je bila to boljša izbira, čeprav sem plačal Karavanke. 6,5 evra. Karti za Nockalm in Gerlos sem imel še od prejšnjega obiska Kleka, takrat me je koštalo 23 evrov, za sam Veliki Klek sem na podlagi stare karte doplačal 4 evre. 875 km. Startal sem šele ob 8. zjutraj, zvečer sem bil doma pred 10. uro. Ceste super, najlepši se mi je zdel odsek pred Bischofshofnom pod AC in od BH proti Zellu. Pa še od Gerlosa naprej proti dolini in nazaj zaradi razgleda, čeprav je en kup semaforjem zaradi gradbišč. Na Veliki Klek pa itak, še bolj zanimivo, ker sem bil med zadnjimi zvečer tam gor. Tudi te slike, skupaj s prejšnjim izletom na ta konec, bom še naložil v album.

[oldy]

Še ena lepa motoristična nedelja in enkratna pot.

Takoj ko se je zjutraj malo ogrelo, pa ajd na motor, tokrat v Italijo proti jezu Sauris in naprej.

Najprej do Rateč in Trbiža in zame že kar malo dolgočasni cesti proti Tolmezzu do Ampezza, kjer se nekje na sredi tega mesta zavije desno proti jezu Sauris.

Pot proti jezu je zanimiva, ker so galerije in tuneli narejeni v živo skalo. Takoj ko prideš skozi zadnjo galerijo se lahko zapelješ čez jez in se tako vrneš proti Ampezzu. No ampak jaz sem se odločila, da se odpeljem do Savrisa in naprej. Na poti je bilo veliko italijanskih motoristov, ker so imeli v Saurisu eno veselico.

Ne znam priložit še fotk, ki sem jih naredila. Bom zadevo naštudirala, ko bo kakšen dolgočasen deževen dan in takrat jih bom priložila. Lahko da se bo komu ob pogledu na fotke zahotelo, da se bo podal na to pot, ko bo videl kje sem se vozila.

Od Saurisa sem se dvignila tako visoko, da sem bila skoraj v družbi z zmajarji in jadralci, teh je bilo ogromno v zraku. Potem pa en daljši spust v dolino do Lorenzago de Cadore.

Nato pa čez Passo di Mauria, v Ampezzo na eno dobro kavo in v Tolmezzo. Sem bila zelo presenečena ker je velik del te ceste na novo asfaltiran, namreč ko sem se približno pred tremi tedni vračala iz Dolomitov so šele pričeli z delom. Bi mogli naše mečkače »cestarje« poslat v Italijo malo na izpopolnjevanje in izobraževanje.

Pot proti domu so mi popestrili trije motoriste, dva z registracijo KP in eden s CE. V Martuljku sem se jim na semaforju kjer popravljajo cesto prilepila za rit in sem jim sledila vse do Radovljice. Bilo je super.

Domov sem se vrnila zopet z novimi idejami kam se bo vse še šlo. Mislim pa, da bo za letos z motoristično sezono že kmalu konec. Kakšen skok na Primorsko ali Kras sredi tedna in počasi bo treba motorje pripravit za zimo. Dolgočasno zimo si bomo krajšali s fotkami in pa z načrti in plani kam se bo šlo naslednje leto in zopet bomo pisali kjer vse smo bili.

Če se ne motim sva se zjutraj srečala na črpalki v Ratečah,bil z črno Hornertko.

l.p. Edi

[blu]

Če se ne motim sva se zjutraj srečala na črpalki v Ratečah,bil z črno Hornertko.

l.p. Edi

[blu]

V Ratečah ne Petrolu?

In vprašal si če grem daleč ali pa nekaj podobnega.

[trebor]

Tudi jaz sem se odločil, da pleskanje stanovanja počaka do nadaljnega. Tako sem po opravku na okrožnem težilstvu ob 11 zajahal motor in se odpeljal soncu in toploti naproti . Malo sem kolebal v katero smer bi jo ubral in kar kmalu je padla odločitev, da grem pogledat koliko je ura v Paklenici. Trasa je bila: LJ, Ribnica, Kočevska Reka, Petrina, Delnice, Gornje Jelenje, Crikvenica in po Jadranski magistrali do Paklenice. In res, ura je bila tam 15 in 8 minut. Nalil sem župo v motor in se odpravil nazaj. Po nekaj kilometrih sem našel primeren prostor in namazal verigo. Med čakanjem, da se spray posuši pa sem namakal noge v morju. Ob 16:05 pa zopet po gasu in nazaj po isti trasi. Domov sem prišel pet do osmih. Skupaj se je danes nabralo ravno 600 km. Aja, pa zadnja guma je tudi zaključila s svojo življensko dobo .

LP Robert

V bližini Golega otoka

Pa še klasika: Paški most

[piano]

Včeraj je bil zopet lep dan za eno lepo turo. Priključil sem se Ines in svobodno sva poletela iz Lesc najprej do Koroške, nato čez Radlje in po Avstrijski "klasični" strani čez Jezersko v Kranj na kafe. Kilometrov 455. Ines je super punca, motoristka z dušo in srcem, ki konkretno obvlada svoj motor. Hvala ti za družbo in za meditacije na ravninah.

[svobodnaptica01]

Včeraj je bil zopet lep dan za eno lepo turo. Priključil sem se Ines in svobodno sva poletela iz Lesc najprej do Koroške, nato čez Radlje in po Avstrijski "klasični" strani čez Jezersko v Kranj na kafe. Kilometrov 455. Ines je super punca, motoristka z dušo in srcem, ki konkretno obvlada svoj motor. Hvala ti za družbo in za meditacije na ravninah.

Zdej mi bo pa še nerodno:blush:. Drugače je bil pa res pravi dan za furo, nikjer nobene gužve, sonček in prava trasa (Sleme je zakon:worship:). Edino dva letečmana na Golici sta mal kazila torkovo idilo, na parkingu sta nekaj časa sumljivo gledala najine tablice, potem pa sta se odločila, da očitno nisva taprava in odpeljala naprej. Bo treba kmalu ponovit v isti zasedbi...

[jvalant]

Ines je super punca, motoristka z dušo in srcem, ki konkretno obvlada svoj motor.

Word, man! Dečva leti kot veter, me je ze parkrat peljala v solo ovinkarjenja, respect!

[oldy]

V Ratečah ne Petrolu?

In vprašal si če grem daleč ali pa nekaj podobnega.

Točno tako.