S-trMa Objavljeno September 30, 2017 Objavljeno September 30, 2017 Matr! Ne moreš na sredi dogodka nehat pisat!
Popularna objava Ni3ous Objavljeno Oktober 1, 2017 Avtor Popularna objava Objavljeno Oktober 1, 2017 (popravljeno) ... da nadaljujem... Po glavi mi je rojilo marsikaj. Nisem želel da bi bi bil priča nekem tragičnem dogodku. Razmišljam o tem kako se zaključuje moj solo trip. Kaj takega nihče ne pričakuje. ... s stricem torej zabredeva v vodo, vendar on le zavihne hlačnice do kolen. Voda pa je segala ravno do kolen in ne več, vendar je bila motna na način, da si imel občutek da je zelo globoka. Tako počasi napredujeva v kanjon kakih 10 metrov. On pred mano, jaz takoj za njim. Punčki sta še vedno na skali in še kar panično vreščita in pogledujeta naokoli. Počasi se približujeva in sva že na pol poti proti punčkam, ko opaziva iz druge strani, iz notranjosti kanjona tretjo punco, kakih 18 let stara... S svojim fantom se lepo držita za roke in se vračata proti malim sestricam. Izkazalo se je da sta golobčka imela v varstvu ti dve mali punčki, vendar sta se odšla malo skrit po svoje, par ovinkov naprej v kanjon. Očitno je bilo zabavno in sta preveč pozabila na čas. Medtem pa so sestrice zagnale paniko, ker so mislile, da sta se oba utopila. Male punce so rabile še nekaj časa da so se pomirile. Albanski stričko, s katerim sva skupaj bredla punčkama naproti v pomoč, je tudi že ugotovil kaj se dogaja in me nato pogleda čez rame... Nisem prepričan kaj si je mislil. Morda ga je malo motilo, da sem ga izbezal iz svoje udobne sence, vendar bi rekel da mu je predvsem odleglo, ker je uvidel da se je zadeva razpletla na najboljši možni način. Nato nisva šla povsem do deklet, ampak greva s stričkotom, ven iz kanjona. Govorila nisva, saj se nisva nič razumela. Počasi se vsi pomirimo. Mladina pa je ostala tam in so se kopali. Mislim da so se naju kar malo izogibali, ker najstniškem paru je bilo zelo jasno kaj sta povzročila. Kasneje opazim tisto pločevinko pira, ki sem jo malo prej vrgel po tleh rečnega nabrežja preden sem odhitel na pomoč. Pločevinka je posrečeno padla in v njej je bila še večina hladnega pira, katerega sem z veseljem posrebal med posedanjem na skalah. Malo se še okopam v plitvi vodi kot običajno, kadar nanese prilika ob naključni reki ali jezeru, nato pa nadaljujem pot proti Gramsh-u, kakih 20 km asvalta. Zatem sledi odsek do Gjerbesa cca 16 km po rečni strugi, kjer je običajno poleti dovolj malo vode da se da priti po strugi do tja. Druga opcija po poti je daljša, če pa bi želel bolj spodobno pot, pa bi moral iti povsem okoli planine Tomor, kar nanese kakih 60 km, namesto 25 km poti. Približujem se Gramsh-u vendar ko pogledujem proti strugi, se mi zdi da je vode čist preveč... Postanek v Gramshu, nabava zalog... Dobivam nekaj pogledov...vendar jaz bolj gledam policijski motor. Ko zapustim Gramsh, ugotovim, da gre ta velika reka v drugo smer in dolina reke Tomor je kot sem predvideval tudi to poletje dovolj suha, da je prevozna. Spustim se do struge in lepo nadaljujem. Kmalu padem v ritem in lepo preletavam teren z mnogoterimi prečenji vode, katera je ravno prav globoka da ni nevarno. Pravzaprav je bilo zelo zabavno in osvežilno, tako da me ni motilo na polno prileteti preko vode, da te zalije vse do čelade. Sedlo je predvsem zaradi sončne pripeke. Sicer se ne bi šel močit do konca. Odsek ni prezahteven, večinoma so vidne sledi, kjer je treba it, tako da je res bolj zabava kot kak ekstrem. Haha tle so pa gradnjo zelo poenostavili, objekte so naredili kar s terenom Pot ni povsod jasno vidna in se je treba malo orientirat, da ne zaideš iz prave smeri, ker lahko hitro končaš v kakem "živem" blatu ali med velikimi skalami in sam se zlepa ne izkoplješ. Šele po posnetkih vidim, da je bila ponekje hitrost kar visoka, glede na teren. Tenerejka z ustrezno predelavo vzmetenja (30 cm hoda) požre neverjetno veliko sranja tudi pri višjih hitrostih. Pozno popoldne, po kakih 20 minutah vožnje po strugi le prispem v malo mestece Gjerbes. Čez kraje se vedno peljem počasi in če me kdo pozdravi ali pomaga naj ustavim , to večinoma tudi naredim. Poleg tega pa me je ambient vaškega trga v poznopopoldanski svetlobi impresioniral in z veseljem sem postal in popil pivo z domačini. Guido se trudi da bi preživel z gostinsko ponudbo in prenočišči... Vendar je do njega najmanj 1 ura makadama z avtom ne glede na to iz katere smeri prideš. Tu razen te vasice ni nič za videti. Ko sem vprašal kaj ima za pojesti, je rekel da lahko mama zakolje kokoš, ko sem vprašal za nočitev je rekel da rabi pol ure da očisti sobo, ter da mi jo potem lahko pokaže. Ni še pripravljen ustrezno, da bi živel od turizma, vendar niti še nima pravih pogojev. 1x letno tu poteka Rally Albania, del današnjega odseka je tudi potekal po isti trasi. Vendar Rally Albania spreminja traso vsako leto in niso vedno tu. Odločim se da poskusim potegnit naprej po TET treku proti kraju Corovode. Bilo je še kako uro do noči, kar bi moralo zadostovati, da do mraka prispem do večjega mesta. Zaželel sem si nekaj udobja kot je pravi tuš, klima v sobi in konkretna večerja v restavraciji. Vendar sem moral še stisniti eno uro po makadamih, sonce pa je počasi zahajalo iza horizonta in ponujalo lepe poglede v svetlobi sončnega zahoda. Prihod v Corovode me je impresioniral. Urejenost je nenavadno na visoki ravni. Tako urejenega mestnega jedra nisem srečal na celi poti preko balkanskih držav. Pogled iz hotelske sobe na mestni trg V hotelski restavraciji srečam dva Francoza na XL endurah. Modela rineta v kar zahtevne terene (kolikor se pač s tako težkimi motorji da), vsaj po umazanosti in obklofanosti motorjev sodeč. Prevozila pa sta veliko albanskih makadamov. Tako preostanek večera ob srebanju čaja gledamo v zemljevide in si izmenjujemo izkušnje iz svojih nedavnih dogodkov. Dan je bil kar naporen, več je bilo nižinskih predelov, zato je bila tudi vročina ves čas prisotna. Skupno sem ta dan odvozil 280 km, od tega je bilo cca 45 km asvalta. Popravljeno Oktober 1, 2017. Popravil Ni3ous 30 11
BIF Objavljeno Oktober 1, 2017 Objavljeno Oktober 1, 2017 Znova in ponovno....VELIKOOOO pozitivne foušije. Vem, da smo ljudje različni...sploh v motorizmu so take avanture za mnoge (verjetno večino) skorajda..hmmm...norost ali neodgovornost. Ampak dokler tega ne poizkusiš, ne veš, da je to resnično vrhunec doživetja. 4 1
hladov Objavljeno Oktober 1, 2017 Objavljeno Oktober 1, 2017 Roman, vsaka čast! Me je pa malo zaskrbelo za pivo. Lepo da je sreča na tvoji strani! 3 4
Popularna objava kp-kp Objavljeno Oktober 1, 2017 Popularna objava Objavljeno Oktober 1, 2017 V soboto prevozil cca 240 km po vukojebinah. Dve tretini od tega po TET-u v kontra smeri. Cel dan se mi je samo smejalo. Kakšen luksuz. GPS povežeš z računalnikom, dva klika, GPS na balanco in gas. Če bi srečal Ni3ousa bi še zdaj dajal za runde glede na to, kakšno veliko delo je naredil... . Sem pa malo cvikal, da mi ne prileti kakšen norec na počez nasproti zaradi moje kontra smeri. Špure po poti so bile še sveže.... Ni3ous, še enkrat hvala. 17 1
stuhec Objavljeno Oktober 1, 2017 Objavljeno Oktober 1, 2017 Ni3ous, vsaka ti čast, da gres sam vse to Sam ce bi mel cas, mislim da bi se ti pridruzil, motor mogoče ze imam za to 1
miklavc Objavljeno Oktober 2, 2017 Objavljeno Oktober 2, 2017 @Ni3ous Vsaka čast za takšen potopis in hvala da si si vzel čas zanj moj se skrije pred tvojim
Popularna objava Ni3ous Objavljeno Oktober 8, 2017 Avtor Popularna objava Objavljeno Oktober 8, 2017 (popravljeno) Dan 7. Corovode... Kot običajno sem spet zgoden in okoli 7 ih zjutraj že nadaljujem po TET-u. Sedem dni celodnevnih voženj "on the move" po 12-14 ur dnevno/vsak dan se mi počasi že pozna. Štartam precej utrujen, ne bi me motil kak 30 kilometrski odsek asfalta, da malo polenarim v svežem jutranjem vetrcu. Vendar traso sem delal sam in vem da na tem delu ne bo kaj dosti asvalta. Pred mano je bil še en vroč dan, sonce je bilo močno že zjutraj.. Par kilometrov ven iz mesta že zavijem iz asfalta na neko staro opuščeno pot, kjer se že dolgo nihče ne vozi. Skale so vse povprek in nisem prepričan, če je tole sploh kdaj bila pot za vozila. Mislim da je tole le tranzitna kozja pot za gonjenje na pašo. Kar nekaj km nabijanja in previdne vožnje preko skal, dokaj nevarno za padce. Po takih špičastih skalah tudi motor hitro faše kake fatalne poškodbe kot je odlom vodne črpalke ali pa prebit plastični tank Tenerejke. Razlika na tej poti je bila v tem da ni šlo za nasute skale ampak pot ki je vklesana v tla v živo skalo. Torej so te povsem fiksne in se ne bodo premaknile v primeru padca. Zaradi utrujenosti nisem slikal tega odseka poti, za kar mi je danes žal. Niti nisem imel ravno energije za tako težko pot takoj zjutraj ...toda trek je trek in hočem ga preveriti v celoti ali je prevozen, da ga prečistim za lansiranje za TET. Kozja steza se po kakih 5 km priključi na normalno makadamsko pot in spet bolje napredujem preko hribov. Postanem ob vhodu v kanjon reke Osumi. Prijetno svež zrak prihaja iz kanjona in se malo hladim. Nato odkrijem fino pot in se odločim za raziskovanje kanjona v hladu. Ne nisem šel not z motorjem, na eni strani 10 metrov globje je reka, na drugi strani police pa isto več metrov do dna... Na drugi strani se spet bolj odpre: In nazaj proti vhodu: Senca in hlad kanjona mi prijata, malo se še osvežim na plaži pri vhodu in se okopam v dokaj mrzli vodi. Dobro je delo in spet sem bil bister in pripravljen za nadaljevanje proti. Proti jugu trek vodi mimo čudovitega jezera, kjer smo pred leti že prespali z GES ekipo. Do tu sem sicer planiral priti prejšnjo noč, da bi ponovno prespal v tej idili ob ognju, vendar včeraj preprosto ni zneslo, da bi prišel tako daleč. Vseeno se spustim do jezera, malo zakrožim in zaužijem ambient: V tem delu Albanije je geološka sestava tal edinstvena. Velikokrat naletim tudi na zanimivo podlago, ki je nekaj med temno zemljo in peskom. Pri nas tega ne vidiš. Temu primerni so tudi pogledi na pokrajino: Zjutraj pred odhodom iz Corovode sem pozabil napolnit gorivo, tako da mi je že malo tanka piskala... na rezervi sem že 70 km in krvavo rabim bencinsko...Preverjam zemljevide in vidim da se bližam regionalni cesti proti kraju Tepelene. Upam, da je tudi bencinska blizu, trek pa k sreči vodi v isto smer...takole razmišljam sam pri sebi, ko se zgodi, kar se je moralo vsaj enkrat na takem tripu: Zadnje kolo začne opletat ravno na delu kjer ni nobene sence... ufff menjava zračnice na žgočem soncu ni ravno najljubša reč. Kot naročeno iz grmovja (nimam pojma kaj in kako) pridejo trije Albanci z težkimi macolami. Hitro jih ponucam in prosim ali mi pomagajo podložit motor z skalami, jaz pa bom pridržal motor privzdignjen. Nekaj se spogledujejo, eden prikima in zavihti macolo nad skalo... v smehu ga ustavim. Mislil je da želim naj mi pokaže kako dela (macola) to orodje, ki ga drži v roki . Model. Še enkrat pojasnim ali mi lahko pomagajo le podložit motor s skalami, primem eno in jo začnem vlečt pod motor, nato skužijo in hitro priskočijo na pomoč. Kot bi mignil je bilo zadnje kolo v zraku, lepo se jim zahvalim v kakih 4 ih jezikih, v upanju da vsaj nekaj razumejo, nato pa odidejo svojo pot. Na en dva tri se lotim: Predrta zračnica ven, rezervna not: 15 minut in že pumpam, oz. pumpa integrirani buttsaverski kompresor: Sestavim nazaj: Postanek mi ni vzel kaj več kot 20 minut. Pozna se, da tudi doma menjam gume in zračnice sam in ne pri vulkanizerju. Tako se privadiš orodja in postopkov v miru. Priporočam vsakemu, da ne čaka na prvo menjavo v manj idealnih razmerah na terenu, kjer ni prostora za napake in se nauči tega postopka raje prej. Čez kakih 5 km pridem na asfaltno magistralo in že kmalu veselo tankam gorivo ter nadaljujem po treku. Čutim da sem že blizu Sarande, skoraj lahko že voham cilj. Vzhičenost je konstantno na visoki ravni. Ne smem narediti kake neumne napake sedaj ko sem že skoraj na cilju... Ta del poti, ki pelje zahodno od Tepelene se zopet vpenja in vodi ob čudovitem kanjonu: Pokrajina se počasi spreminja in je vse bolj mediteranska, bolj suha in skalnata...teren se lepo odpira in nadaljuje po planoti... Pričakoval sem, da se le še spustim v dolino proti obali do morja, do Sarande, vendar mi je bilo postreženo z še nekaj lepotami in presenečenji... Užival sem vsak trenutek, čudoviti razgledi, hud ambient. Običajno ko trasiram in prečesavam satelitske posnetke, imam nato pri dejanski vožnji nekega treka že zelo dobro predstavo o pokrajini, razdaljah, kaj pričakovati na poti... kot da bi že poznal pot oz. že kdaj peljal po njej. Mislim, da mi je bilo tu še posebej všeč, ker ta del kakih 40-50 km nisem trasiral sam, ampak sem trek dobil od enega od TET Linesmanov, ki je že brodil po teh krajih. Tako mi je bil to povsem neraziskan in tudi nepričakovan odsek čudovitih lepot, ki se kar niso končale. Zato mi je bilo najbrž tudi tu tako zelo všeč, ker nisem pričakoval nič posebnega. In ko misliš da si dal skozi najlepše, se teren začne spuščati v kanjon iz dobrih 1000 metrov nmv na cca 400m. Ter kasneje povsem do reke po meljastem spustu kak kilometer, dokler ne prideš do vode... Čutilo se je da sem vse bližje morju. Temperature so se povzdignile na 35-36 stopinj. Ko sem prišel do vode sem bil vesel ko svinja blata in se vozil gor in dol z hitrostjo preko vode, da me je zalivalo do čelade. Voda je prijetno hladna in si vzamem čas za osvežitev. S škornji stopim v rečico, da si ohlajam noge, vodo si zlivam po glavi, da me lepo hladi, ko se steka po telesu. Bil sem povsem moker, vendar je bila taka vročina in tako suh zrak, da sem se posušil v dobre pol ure. Slike ne naredijo pravice. Vse je veliko mogočnejše kot je videti. Mrtva drevesa po dnu struge, katera bičajo visoke vode ob nalivih... Pokrajina na dnu soteske je presunljiva, drugačna od vsega do sedaj. Zopet mi je uspelo priti v nek nov okoliš po katerem se še nisem nikoli peljal. Takšna odkritja so gonilo nomadske sle v meni. Vedno lačen novih odkritij, novih poti in pokrajin, da jih osvojim... ...iz soteske se še zadnjič vzpnem v hribe do vasice Kuç. Modelu so privoščili lep razgled, zagotovo je bil nekaj posebnega: Vse bolj sem vzhičen, saj vem, da bi zdej zdej moral biti nagrajen z prvim pogledom na morje. S pogledom na moj cilj te cele transbalkanske offroad tranzverzale! Wohooo! Spuščam se proti morju... vse bliže sem plaži, sedaj že vidim da je lepe rubinaste barve. Slalomiram med oljkami proti nulti nadmorski višini. Pripeljem se na neko severno , manj razvito plažo nad Sarande. Kot naročeno za moj TET cilj, tudi na plaži je makadamska pot. Prihod do sem sam po sebi ne bi bil nič posebnega, vendar kje in kako sem prispel do sem, koliko vztrajnosti je bilo potrebno za to, endurance v pravem pomenu besede ... to sem smatral kot osebni dosežek, sebi sem dokazal da zmorem, tudi zaradi časovnih okvirov. Preplavil me je naval sreče. Peljem se stoje po plaži gor in dol, spustim krmilo in takole stiskam pesti med vožnjo in si pod čelado govorim: I did it! I fuckin did it! Popravljeno Oktober 8, 2017. Popravil Ni3ous 34 17
GO_Tomi Objavljeno Oktober 8, 2017 Objavljeno Oktober 8, 2017 56 minutes ago, Ni3ous said: I did it! I fuckin did it! Svaka čast!
BIF Objavljeno Oktober 9, 2017 Objavljeno Oktober 9, 2017 (popravljeno) pred 12 urami, Ni3ous pravi: Peljem se stoje po plaži gor in dol, spustim krmilo in takole stiskam pesti med vožnjo in si pod čelado govorim: I did it! I fuckin did it! You did it...you fuckin dit it! CAR....big respect Popravljeno Oktober 9, 2017. Popravil BIF 8
Popularna objava Ni3ous Objavljeno Oktober 11, 2017 Avtor Popularna objava Objavljeno Oktober 11, 2017 Hvala fantje. Za finiš še enkrat prlimam video iz omenjene poti: Spodbujam vsakega naj se odpravi na TET Bakans. Z dovolj časa na razpolago je povsem izvedljivo in nič pretežkega. V kolikor bi se lotili treka v celoti, potem predlagam 10-14 dni časa za pravi užitek,. Oz. odvisno kaj je za koga užitek. Meni je izziv mazohističen tempo, nekomu drugemu pa bolj sede ležernejše potovanje. Oboje je povsem v redu! Prilagam še kodeks po kateremu se ravnamo na TET poteh. Oz je prav, da vodila upoštevamo kar vedno! Trans Euro Trail KODEKS OBNAŠANJA Evropski prostor je vse bolj obremenjen iz vseh strani. Poleg tistih, ki živijo in delajo na podeželju, obstaja še veliko interesnih skupin, ki želijo izkoristiti zmanjšane zelene površine. Kot TET uporabniki imamo odgovornost do sebe in ostalih, ki prihajajo za nami, da se obnašamo sonaravno in ohranjamo dostop. Prizadevati si moramo, da smo ambasadorji vzorne vožnje v naravnem okolju – v smislu uporabe vseh poti spoštljivo in z občutkom. TET podpira sledeči kodeks obnašanja: Uporabljamo le poti, ki so zakonsko dovoljene in spoštujemo vse prometne znake. Uporabljamo le registrirana motorna kolesa, z urejenim zavarovanjem in veljavnim vozniškim dovoljenjem. Držimo se označenih poti preko kmetijskih zemljišč, kajti gume lahko poškodujejo travno rušo ali poljščine - gre za pridelke, ki jih nekdo prideluje za preživetje. Na ožjih poteh upočasnimo vožnjo, sprostimo pot in damo prednost pohodnikom ali kolesarjem. Vljudno pozdravimo mimoidoče, ter po potrebi ugasnemo motocikel. Na odprtih makadamskih poteh pazimo, da na široko ne odletava gramoz in da ne zaprašimo mimoidočih. Puščamo vrata pašnikov in drugih zemljišč, tako kot smo jih našli, ter jih zapiramo za sabo, da zaščitimo živali. Potujemo z varno hitrostjo in upoštevamo razmere in pravila na poteh. TET ni in nikoli ne sme biti dirkališče. Vozimo tiho in uporabljamo plin diskretno, saj je pretiran hrup lahko moteč ali celo žaljiv. Ne potujemo v velikih skupinah. Praviloma manj od 5 motociklov. Spoštujemo podeželje in tiste, ki tam živijo, delajo ali le uživajo v njem. Ne pozabimo, da so poti občasno lahko krhke in občutljive na erozijo, zlasti kadar so mokre. V nekaterih razmerah je pametno razmisliti o obvozu. Če koga srečamo na poti, ga prijazno pozdravimo in podarimo nasmeh - nič nas ne stane. Če smo priča nevarnemu ali neodgovornemu ravnanju na poteh in če je to varno, se odzovemo z moralnim pogumom in se pogovorimo z udeleženci. Mogoče nam uspe zasejati seme spreobrnitve. Vozimo se po svojih zmožnostih in zmožnostih motocikla. Prispevamo k preživetju podeželskih skupnosti, tako da porabljamo svoj denar pri lokalnih ponudnikih storitev. Uporaba TET-a v skladu z upoštevanjem naslednjih treh meril, lahko v bodoče spremeni dojemanje motoristov v lepši luči: 1. Spoštovanje vseh poti 2. Spoštovanje skupnosti, skozi katere potujemo 3. Spoštovanje okolja 28 5
Popularna objava Nearrain Objavljeno Oktober 20, 2017 Popularna objava Objavljeno Oktober 20, 2017 Fetaland TET Kafica... Rakijica... Cigarica... Kenjalica >>>---> BRRRAAAAAAAP 14 3
Popularna objava Nearrain Objavljeno Oktober 21, 2017 Popularna objava Objavljeno Oktober 21, 2017 Fetaland TET .... ko ti 300 metrov jebe milostnu kevu vec kot uro pa pol... IMG_1804.mp4IMG_1775.MOV ... je pa bila na koncu vsa jebada dodobra poplacana 13 4
Popularna objava Nearrain Objavljeno Oktober 23, 2017 Popularna objava Objavljeno Oktober 23, 2017 FetaLand TET ... za ultimativen wakeup call je poskrbela v prvem hitrem ovinku prednja guma. Lih tok, daje se blo neki zraka v njej. Po jajcih sem se uspel prcukat do prve pumpe kakih 6 kilometrov od hotela in glej ga zlomka, dve faking luknji! In to od trnov. Jebem ti brinje al kakrkol grskega sranja ze to je!! Slabe pol ure kasneje sem se osvaljakal naprej in ce sem ze bil pred tem neljubim dogodkom skepticen do Tublisa, zdaj ziher nisem vec. Od skeptika do vernika v dobrih 20ih minutah. Sicer je pizdarija dalec od poceni, samo je vredna svojega denarja! Pricakoval sem vse zive mozne vzroke za gumo splozat, sam pofukan trnje pa res ne. Nauk: mivka in njeni sorodniki so pickin dim proti trnju! moto dneva: "Svakog dana, u svakom pogledu, sve vise i vise napredujem! " BRRAAAAAP proti Corinth-u ! WTF??? Prevara? Za dobro ceno anemicne, odtajane orade iz vzgoja pri Dinku, sveze sardele iz zara, solata iz rakovic in pol litra crnega. Mora da jih u fish farmama hrane sa zlatim govnom umesto obicnim. Peloponez je osvobojen en dan pred planom. Celinski Fetaland se caka na svobodo. Ce so jim zvezde naklonjene se bo to zgodilo naslednje dni. SNSF 19 4
Popularna objava Nearrain Objavljeno Oktober 27, 2017 Popularna objava Objavljeno Oktober 27, 2017 Shqipëria TET Zaradi “visje sile” je osvoboditev centralne FetaLandie odlozena za nedolocen cas. Ker je bila “visja sila” zadovoljena v rekordnem casu je po konsezu s konkretno zgarano zadnjo gumo in rahlo puscajoco prednjo ( se en jeben trn se nekje skriva) padla odlocitev, da skrajni cas za osvobjanje Shqipërie. Pa smo jo napadl.... ... to be continued 13 8
Nearrain Objavljeno Oktober 27, 2017 Objavljeno Oktober 27, 2017 6 minutes ago, BIF said: Vrhunsko! Faleminderit.... nuk ka asgje 1
Rey Objavljeno Oktober 27, 2017 Objavljeno Oktober 27, 2017 Ko gledam slike imam občutek, da si vozil nekje v letu 1820
BRANE Objavljeno Oktober 27, 2017 Objavljeno Oktober 27, 2017 jaz bi se pridružu... drugo leto upam, da bo kak moped za take reči. 1
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se