covid-19 KORONA virus

[XTR]

On 2/17/2022 at 11:35 AM, BlackDoc said:

Mja, za kak vikend izlet na HR bi (zaenkrat) rabil EU potrdilo... je pa 80€

Po spodaj napisanem sedaj zadostuje že pozitiven HAG test. 

 

Potniki, ki potujejo na Hrvaško iz Slovenije (velja od 1.2.2022)

Ob vstopu na Hrvaško morajo potniki predložiti EU digitalno covid potrdilo ali eno od naslednjih dokazil:

...... 

ALI
- potrdilo o pozitivnem PCR ali HAG testu, ki potrjuje, da je oseba prebolela okužbo z virusom SARS-CoV-2 (test je bil opravljen pred največ 180 dnevi, a je starejši od 11 dni od datuma prihoda na mejni prehod) ali zdravniško potrdilo o preboleli bolezni Covid-19,

vir: http://www.zagreb.veleposlanistvo.si/index.php?id=1149&tx_ttnews[tt_news]=37787&cHash=88071e5ccf70d584d045dd1f64c5ffa3

[DAMI34]

Dobro napisano, ni kaj!!!!

 

 

https://cibus.blog/2022/02/10/mala-laz-velika-laz-in-statistika-kako-povedati-resnico-in-hkrati-lagati/?fbclid=IwAR31g_1OpdDmtbbXHvi5tBCPt07qokT1Ra-TnLHGvAwf-JqjKA-0OSY5UNE

 

Mala laž, velika laž in statistika. Kako povedati resnico in hkrati lagati, ko gre za učinkovitost zdravila?

 

OBJAVLJENO 10 FEBRUARJA, 2022 AVTOR: UROŠ MIKOLIČ

Kako poveš resnico, a hkrati načrtno zavajaš? Kako prikažeš učinkovitost kot večjo od dejanske? Dobrodošli v svetu statistike.

Je boljše 0.2% ali 67% učinkovitost? V tem primeru so možgani izbrali, še preden si ti odločil. Kaj pa, če gre za eno in isto, samo da je drugače povedano. Nemogoče! Je mogoče.

Zdravila so predvsem velik posel. Vložek vedno prinese tveganje, da se ta ne povrne. Devet od desetih učinkovin ne preživi selekcije. Klinične poskuse z razlogom imenujejo “dolina smrti.” V primeru, da je v igri malo denarja, izgubo preboliš. Težava je, da tukaj investicije merimo v milijardah.

Ključne za (ne)uspeh zdravila so številke. Iz tega razloga je dobre potrebno napihniti, manj ugodne pa povedati na način, da ne zvenijo preveč dramatično.

Kdor želi usvojiti osnove, mora poznati dve ključni besedi – absolutno in relativno tveganje. Magična pojma na katerih gradiš temelj. Zakaj sta pomembna? Z enim skrijemo pomembno, z drugim pa napihnemo nepomembno. Taka je ustaljena praksa vseh zdravil, ki “morajo” uspeti.

Trik je, da naši  trzajo na številke. Posebej, kadar so dvomestne in izražene v odstotkih. Dodaj zraven pridevnike, kot so:”revolucionarno, “novo”, “senzacionalno”, “brez primere”, “pomembno”, “ključno” in ljudje ti bodo jedli iz roke.

Stvari bodo bolj jasne, če pogledamo primer.

Imaš bolezen X, za katero veš, da na 1000 zbolelih, umrejo 3 osebe. Nato izvedeš poskus in uporabiš zdravilo A. Dve skupini, vsaka tisoč oseb, kjer je ena kontrolna(brez zdravila) in druga poskusna (uporaba zdravila). Ob koncu raziskave številke primerjaš in ugotoviš, da je v poskusni skupini namesto treh, umrla ena oseba. Na tej točki vsak resen znanstvenik vrže poskus v koš in zdravilo označi kot neučinkovito.
Zgodba je s tem končana. Ampak! To ni romantičen film. Mi tega ne naredimo. Zakaj? Zato, ker smo v razvoj vložili preveč . Kaj narediš?

Čaroben svet absolutnega in relativnega tveganja

Naš uspeh je močno odvisen od tega – kako poveš. Zato imaš dve možnosti:

• Številke lahko predstaviš v obliki zmanjšanja t.i. “absolutnega tveganja” pred in po uporabi zdravila. V primeru bolezni X in zdravila A to pomeni, da smo ogroženost iz 0.3% znižali na 0.1%. Torej namesto 99.97%, preživi 99.99% ljudi. Vendar te s takimi številkami ne bo nihče jemal resno in so akademski samomor. Torej…

Kontrolna VS poskusna skupina, vir: wikipedia.org

• …namesto uporabe “absolutnega tveganja” spremenimo izrazoslovje in uporabimo t.i. “relativno tveganje”. Pomeni, da primerjamo končen rezultat obeh skupin. Namesto 0.2% zmanjšanja tako rečemo, da smo smrtnost znižali za 67% odstotkov. Isto sranje, drugo pakovanje. Od kod številke? Namesto umrlih na tisoč ljudi v obeh skupinah, primerjaš število umrlih prve, s številom umrlih druge skupine in pretvoriš v odstotke. Wau?! In kaj je še posebej pomembno – ne lažeš, samo drugače poveš. Zakaj je to pomembno? Pravijo, da je najboljša laž ta, ki to ni.

Ali deluje? Itak.

Farmacevtska industrija temelji na tem poslovnem modelu – statini, anti-hipertenzivi, cepiva (), onkološka zdravila idr., vsi so odvisni od številk, ki več obljubijo, kot kasneje dostavijo.

Vsakič, ko klikneš naslov novice, ki te nagovori v dvomestnih odstotkih tveganja in prepriča, da to rabiš, imej v spominu, da je zdrav človek slaba stranka.

[DAMI34]

https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/crno-na-belem-to-je-pokazala-studija-iz-izraela-o-ucinkovitosti-cetrtega-odmerka-cepiva/?utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwAR1MA6drjw5RU-6LJcn_ZbaBD4nBvCukHnqI-lOn170RGPGdCJhALwR15d8#Echobox=1645124008

Študija iz Izraela kaže na precej majhno dodatno korist četrtega odmerka cepiva proti covidu-19 pri zaščiti pred okužbami z bolj nalezljivo koronavirusno različico omikron.

Zdravstvenim delavcem, ki so sodelovali v študiji, je četrti odmerek mRNA cepiva povrnil raven protiteles na tisto po tretjem cepljenju, vendar so bile okužbe pogoste, ugotavljajo v študiji, ki je zunanji strokovnjaki še niso pregledali.

Zdravstveni delavci, ki so se okužili, so imeli večinoma blage simptome, vendar je imela večina relativno visoko virusno obremenitev in so bili potencialno kužni.

Na splošno podatki kažejo, da četrti odmerek ne poveča imunosti, ampak jo povrne na prejšnjo najvišjo raven.

Zaradi nizke učinkovitosti pri preprečevanju blagih ali asimptomatskih okužb z omikronom in nalezljivega potenciala primerov okužb je po mnenju avtorjev povečana nujnost razvoja cepiva naslednje generacije.

Nemški minister za zdravje Karl Lauterbach je na Twitterju že ocenil, da ti podatki govorijo proti četrtemu odmerku cepiva za vse. Imunolog Carsten Watzl pa se je odzval z besedami, da je s trenutnim cepivom malo koristi. Menil pa je, da ni nujno, da je rezultate mogoče prenesti na starejše od 70 let.

Po mnenju avtorjev študije bi sicer starejši ljudje in druge ranljive skupine najverjetneje imeli koristi od četrtega odmerka zaradi domnevnega učinka proti resnim bolezenskim znakom in smrti.

V študiji je bila skupina okoli 150 zdravstvenih delavcev cepljena s četrtim odmerkom cepiva Pfizer/BioNTech skupina okoli 120 oseb pa Moderne. Rezultate so primerjali s kontrolno skupino oseb, ki so bile cepljene s tremi odmerki. Interval med tretjim in četrtim odmerkom je bil štiri mesece.

Učinkovitost četrtega odmerka v smislu zaščite pred okužbo z omikronom so raziskovalci navedli kot 11 (Moderna) do 30 odstotkov (Pfizer/BioNTech) v primerjavi z ljudmi, ki so prejeli tri odmerke cepiva proti covidu-19, še poroča dpa, ki drugih podrobnosti o študiji ne navaja.

[smasher]

Torej sedaj mi lahko kdo obrazloži.... služba je javni kraj al ni? moram nosit masko v službi al ne?

https://www.24ur.com/novice/korona/kateri-ukrepi-od-ponedeljka-ostajajo-v-veljavi.html

ki novinarji so včasih nesposobni pa ne vem če so pravilno povzeli, vladnih klobas pa se mi ne da brat

 

Za tisto kar je prilepil @DAMI34, je točno tako, za take kot sem jaz bolj neumne sorte ki smo v šole hodili in nismo pametni kot naši politiki (oni so pametni že ob rojstvu), nam je profesor statistike povedal: "statistika je lahko najnatančnejša laž"

Pav tako lahko recimo ptoizvajalci kakšnih filtrov trdijo da je njihov 2x bolj učinkovit od konkurence, konkurenca očisti do 96% njihov do 98%, torej prvi spusti skozi 4% drugi 2% ... torej 2x boljše filtriranje  

[DAMI34]

"Prinašalci pogube in panike niso ljudje iz ulice. So zdravniki, ljudje, ki so pri viru informacij. Vendar pa imajo pomembno pomanjkljivost. Njihova usoda, ugled in finance so odvisni od dobrikanja oblastnikom in medijske slave."

[Markisan]

Poznam kar nekaj ljudi s podobnimi težavami kot tale dečko

 

[DAMI34]

Bogu hvala da ni več aktualna sida pol Tut v trgovino nebi smel brez kondoma

[Grut]

Ob 19. 2. 2022 ob 10:20, DAMI34 pravi:

https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/crno-na-belem-to-je-pokazala-studija-iz-izraela-o-ucinkovitosti-cetrtega-odmerka-cepiva/?utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwAR1MA6drjw5RU-6LJcn_ZbaBD4nBvCukHnqI-lOn170RGPGdCJhALwR15d8#Echobox=1645124008

Študija iz Izraela kaže na precej majhno dodatno korist četrtega odmerka cepiva proti covidu-19 pri zaščiti pred okužbami z bolj nalezljivo koronavirusno različico omikron.

Zdravstvenim delavcem, ki so sodelovali v študiji, je četrti odmerek mRNA cepiva povrnil raven protiteles na tisto po tretjem cepljenju, vendar so bile okužbe pogoste, ugotavljajo v študiji, ki je zunanji strokovnjaki še niso pregledali.

Zdravstveni delavci, ki so se okužili, so imeli večinoma blage simptome, vendar je imela večina relativno visoko virusno obremenitev in so bili potencialno kužni.

Na splošno podatki kažejo, da četrti odmerek ne poveča imunosti, ampak jo povrne na prejšnjo najvišjo raven.

Zaradi nizke učinkovitosti pri preprečevanju blagih ali asimptomatskih okužb z omikronom in nalezljivega potenciala primerov okužb je po mnenju avtorjev povečana nujnost razvoja cepiva naslednje generacije.

Nemški minister za zdravje Karl Lauterbach je na Twitterju že ocenil, da ti podatki govorijo proti četrtemu odmerku cepiva za vse. Imunolog Carsten Watzl pa se je odzval z besedami, da je s trenutnim cepivom malo koristi. Menil pa je, da ni nujno, da je rezultate mogoče prenesti na starejše od 70 let.

Po mnenju avtorjev študije bi sicer starejši ljudje in druge ranljive skupine najverjetneje imeli koristi od četrtega odmerka zaradi domnevnega učinka proti resnim bolezenskim znakom in smrti.

V študiji je bila skupina okoli 150 zdravstvenih delavcev cepljena s četrtim odmerkom cepiva Pfizer/BioNTech skupina okoli 120 oseb pa Moderne. Rezultate so primerjali s kontrolno skupino oseb, ki so bile cepljene s tremi odmerki. Interval med tretjim in četrtim odmerkom je bil štiri mesece.

Učinkovitost četrtega odmerka v smislu zaščite pred okužbo z omikronom so raziskovalci navedli kot 11 (Moderna) do 30 odstotkov (Pfizer/BioNTech) v primerjavi z ljudmi, ki so prejeli tri odmerke cepiva proti covidu-19, še poroča dpa, ki drugih podrobnosti o študiji ne navaja.

Dami,vsakomur k se le enmčkn spozna na zadevo,dobr ve da,čekrat ko se cepiš majnša je zaščita telesa,odpornost pada,to veš ti,jest,pa še enepar tuki,izzvzeti so ftp,bif,pa še jih je takih k kr nabijo in pametujejo o pomembnosti cepljenja.

[TakeALookAround]

Sej to, s 120kg modrovat kok je igla kul je smeh..... 

[Kugelschreiber]

38 minutes ago, TakeALookAround said:

Sej to, s 120kg modrovat kok je igla kul je smeh..... 

 ma ne 120. Sm jih mel cca 140. In bile so vstrajne govorice, de sm na igli. Edini 140 kilski džanki na igli.  Medicinski fenomen. Kje so devetdeseta hahaha

[vandrovec]

pred 35 minutami, Kugelschreiber pravi:

 ma ne 120. Sm jih mel cca 140. In bile so vstrajne govorice, de sm na igli. Edini 140 kilski džanki na igli.  Medicinski fenomen. Kje so devetdeseta hahaha

Ti je tudi alkohol vlekel? Sosed s 160 kg pravi, da ne čuti nič, če popije dva litra vina. ?

[Kugelschreiber]

11 minutes ago, vandrovec said:

Ti je tudi alkohol vlekel? Sosed s 160 kg pravi, da ne čuti nič, če popije dva litra vina. ?

Kaj?!

[DAMI34]

pred 16 urami, vandrovec pravi:

Ti je tudi alkohol vlekel? Sosed s 160 kg pravi, da ne čuti nič, če popije dva litra vina. ?

sej jst tut nič ne čutim, ne uh, ne jezika, ne oči...

po dveh litrih namreč

 

[DAMI34]

pred 19 urami, Grut pravi:

Dami,vsakomur k se le enmčkn spozna na zadevo,dobr ve da,čekrat ko se cepiš majnša je zaščita telesa,odpornost pada,to veš ti,jest,pa še enepar tuki,izzvzeti so ftp,bif,pa še jih je takih k kr nabijo in pametujejo o pomembnosti cepljenja.

 

 jebeš cepiv, mal se pofarbaš, bo vsaj delovalo

 

 

[DAMI34]

Da se ne boste prehitro sprostili, klicalci apokalipse še delajo

[Markisan]

Lih berem da je pfizer objavu 40mrd dobička od cepiv. A ni kle gor enkat nekdo pametoval da gre za razvoj tok da dobička skor ni. No če se prepozna v butasti izjavi jo lahko argumentira.

[Kaldu]

 

Zamujena priložnost, ki nam jo je ponudil covid 

Strah nas je. Zdravnike je strah. Učitelje je strah. Člane medicinskih etičnih komisij je strah. Tudi novinarje je strah. Strah je politike. Strah nas je, da bomo umrli. Zelo nas je strah. In vse bolj nas bo strah.

Smo družba, ki se izogiba in ne želi razmišljati o smrti. Do potankosti smo razvili sistem življenja, vanj vključili tudi medicino, ki tok naših misli večinoma usmerja v življenje, le izjemoma v našo minljivost. Za trenutke, ko smo se prisiljeni pogovarjati o smrti, smo se celo naučili spretno izbirati besede, s katerimi si pretanjeno sporočamo, da smo neumrljivi. Na primer: »Po dolgotrajnem boju z zahrbtno boleznijo se je poslovil naš dragi oče.« Ni problem bolezen, problem je slab borec, mi preostali, dobri borci, bomo bolezen premagali in ne bomo umrli; pa tudi ko bomo znali zahrbtno bolezen prepoznati prej, ne bo več zahrbtna, premagali jo bomo z lahkoto. In podobno: »Če boste pridobili telesno težo, bomo lahko nadaljevali kemoterapijo.« Imamo odlična zdravila, brez težav bi vas ozdravili, škoda je le, da ne zmorete poskrbeti, da zaradi bolezni ne bi hujšali.

Zanikanje smrti nam onemogoča pogled na življenje s prave perspektive. Dovoljuje nam le pogled na življenje z zornega kota življenja samega, onemogoča pa pogled na življenje s perspektive smrti. Poglejmo si primer jajca in kokoši. Ne, ne bomo iskali odgovora na nerešljivo vprašanje, ali je bilo prej jajce ali kokoš. S perspektive jajca je življenje napredujoč in razvijajoč se proces. Piščanček uživa v toplem zavetju jajčne lupine, ko mu lupina postane pretesna, jo razbije in se poda v življenje novih dimenzij in priložnosti s prepričanjem, da mu bo mama koklja vselej pomagala in stala ob strani. Odrasla izkušena kokoš na življenje gleda drugače. Podpira življenje, ko je potrebno in smiselno – greje jajca, poskrbi, da izvaljeni piščančki niso lačni, sprehaja jih po kmečkem dvorišču, da se okrepijo in naučijo veščin, potrebnih za življenje. Ko gospe ostarele koklje obnemorejo, se umaknejo iz jate, ne jejo in ne pijejo več, umrejo. Ste že kdaj videli na kmečkem dvorišču, da bi mlajše kokoši spodbujale obnemoglo kokoš, da bi ponovno shodila? In ji v kljun nosile koruzo in črve? Niste. Ker kokoši sprejemajo zakonitosti in končnost življenja. Ne motijo umirajoče kokoši. Le petelin se v podporo sočutno prisede k njej. Sprejetje smrti nam omogoča pogled na življenje s perspektive smrti, odpira nam vrata k dostojnemu usihanju in umiranju ter k brezskrbnemu in zato bolj kakovostnemu življenju.

Covid je s smrtjo zagrozil vsej družbi in nam zato ponudil enkratno priložnost, da bi začeli spreminjati odnos do umiranja in smrti. A priložnosti nismo sprejeli. Ponovno nas je premagal strah. Testiramo in samotestiramo se, da ne bi umrli. Ne družimo se več, ker nas je strah smrti. Navdušeno kažemo mobilne telefone in verjamemo, da smo se zaradi njih živi vrnili z nakupa. Zamaskirali smo se, da nas smrt ne bi prepoznala. Da ne bi umrli, smo se odrekli tudi kulturi. Celo otrokom smo porezali krila, da bi ostali živi. Strah nas je. Nočemo umreti. In vendar umiramo.

Zdravstveni delavci smo zamudili odlično priložnost, da bi družbo povabili k sproščenemu razmisleku in pogovoru o smrti, da bi ljudem ponudili objektivne informacije o umiranju, da bi končnost našega življenja normalizirali, da bi lahko smrt dojemali brez strahu, podobno kot se brez strahu prehranjujemo, učimo, zabavamo, spimo… Zamudili smo priložnost, da bi ljudi informirali, kaj medicina zmore in česa ne. Mar ne bi raje časa in prostora, ki so ga mediji v zadnjih dveh letih obilno namenili s strahom obarvanim informacijam o smrti, izkoristili za sočutno sporočanje z ljubeznijo in življenjem prežetih informacij o naši minljivosti? Mar nima prav Boris A. Novak, ki je zapisal, da smrt ni nasprotje življenja, temveč tista razsežnost, ki podeljuje našemu življenju enkratno, neponovljivo, čudežno vrednost?

Namesto poti v kraljestvo življenja smo izbrali pot v kraljestvo strahu, kjer velja pravilo, da vsak obliž, ki ga zalepimo na prestrašeno dušo, le poglablja strah in zvišuje verjetnost, da bomo zboleli in hitreje umrli. Z obliži se slepimo. S strahom se moramo spoprijeti pri njegovem izvoru, če se želimo vrniti na pot življenja.

Stopimo pred ogledalo. Snemimo s sebe vse, kar smo si nadeli, da bi ostali živi. Opustimo vse misli, s katerimi smo zasužnjili druge, da bi obvarovali lastno življenje. Dihajmo. Še smo živi. V ogledalu vidimo le sebe in svoje življenje. Ogledalo ne zrcali našega strahu, ker je skrit v naših možganih. Strah nam ne preprečuje, da smo, preprečuje nam, da živimo. Bomo izbrali strah ali življenje? Prav smo se odločili. Dihajmo. Še smo živi. Sprehodimo se po stanovanju. Stopimo ven. Obiščimo prijatelja in uživajmo v prijetni družbi. Še smo živi. Vonjajmo prihajajočo pomlad. Zakaj se ne bi napojili tudi s poletjem, jesenjo in zimo? Sprejmimo izziv. Trenirajmo pogum. Vas je že zamikalo, da bi se pogovarjali o smrti?

KOLUMNA

Matjaž Figelj

 

 

[Ris1]

Tak...predlagam, da se debata okol korone zaključi. 

Mamo novo žarišče...Rusija-Ukraina

 

[Markisan]

pred 3 minutami, Ris1 pravi:

Tak...predlagam, da se debata okol korone zaključi. 

Mamo novo žarišče...Rusija-Ukraina

 

Sej tako bo. Zdej bojo vsi pozabl da so jih 2 leti nategoval.

[BIF]

pred 8 minutami, Markisan pravi:

Sej tako bo. Zdej bojo vsi pozabl da so jih 2 leti nategoval.

 

[Alla]

Po tvojem nihče ne sme imeti drugačnega mnenja, kot ga ima večina oz. od uradne verzije?

[skalar36]

pred 35 minutami, BIF pravi:

 

Nisem vedu, da so bo strokovna ekipa za covid začela ukvarjat z zunanjo politiko. No sej, nima veze, če si fajn plačan se hitro priučiš vsega.

[BIF]

pred 44 minutami, Alla pravi:

Po tvojem nihče ne sme imeti drugačnega mnenja, kot ga ima večina oz. od uradne verzije?

Vam kdo prepoveduje drugačno mnenje?....mnenje še ne pomeni vedenje. Samo povedal sem, da vsi, ki ste vse vedeli o Covidu lahko zdaj "prešaltate" na zunanjo politiko.  Ker se pač spoznate na vse. 

[Markisan]

pred 57 minutami, BIF pravi:

 

Ti se očitno ne spoznaš ne na eno ne na drugo. A si že pršu vn iz lukne zdej ko so ti tko po TVju povedal?

[DAMI34]

pred 3 urami, Ris1 pravi:

Tak...predlagam, da se debata okol korone zaključi. 

Mamo novo žarišče...Rusija-Ukraina

 

sj , a korona je še? Dans po radiu 8 ur niti enega obvestila (okužbe, gibanja, napovedi apokalipse, spremembe ukrepov, delne spremembe ukrepov, parcialne spremembe ukrepov, ukrepi vezani na vreme, ukrepivezani na temperaturo...). Sem se že ustrašil, da so jo blokirali

 

pred 2 urami, skalar36 pravi:

Nisem vedu, da so bo strokovna ekipa za covid začela ukvarjat z zunanjo politiko. No sej, nima veze, če si fajn plačan se hitro priučiš vsega.

Če bo Krek zagrozil Rusiji si dolgo ne bodo opomogli

 

pred 2 urami, BIF pravi:

Vam kdo prepoveduje drugačno mnenje?....mnenje še ne pomeni vedenje. Samo povedal sem, da vsi, ki ste vse vedeli o Covidu lahko zdaj "prešaltate" na zunanjo politiko.  Ker se pač spoznate na vse. 

benti, eni vejo, drugi pa res veste. Politiko vam prepuščamo