Vale Objavljeno Junij 27, 2004 Opozori Objavljeno Junij 27, 2004 (popravljeno) "Ljudje niso dobri ali slabi. Nekateri so malo boljši ali malo slabši, vse pa dosti bolj kot zloba žene nerazumevanje. Slepota, da ne vidijo, kaj se godi v srcu sočlvoeka ... Nihče zares ne vidi drugega, kakšen je v resnici, temveč le skozi napake lastnega ega. Tako drug drugega dojemamo vse življenje. Ničevost, strah, poželenje, tekmovalnost - naše lastne pohabe - določajo našo pravo predstavo o vseh, ki imajo kaj z nami. Seštej popačenosti lastnega ega, izenači to s sprevrženostjo drugih, pa boš videl, kako zamegljeno je ogledalo, skozi katero zremo drug v drugega. Tako je z vsemi odnosi med ljudmi, razen v izjemnem primeru, ko dva človeka ljubita dovolj močno, da prežarita vse neprosojne plasti in drug drugemu vidita v srce. Kaj takega se mi zdi možno zgolj v teoriji." Tennesse Williams Popravljeno Junij 27, 2004. Popravil Vale
D.J. Objavljeno Julij 2, 2004 Avtor Opozori Objavljeno Julij 2, 2004 avtor želi malo metle v tej témi (kratke objave) in pa nasvet..pesmce, teksti naj bojo iz lastnega zeljnika...kar je bilo v preteklosti povedano in zapisano je že mimo; no hard feelings, just a hard dic* .. Vlaga, dež kot jok sveta je pot človeka, hladilna sla željena stiska krčev rednih, oblak pretežek, stikov bežnih zdrs po tujem tvoj postane, ko stik s tlemi ga prevzame trenutna paraliza zgrabi, vodna para blisk izvabi ni konec to še, bolj začetek, v želji lepega nečesa ne odnehaj, raje zbiraj, kot stalno bitje moč usmerjaj daj, razkaži mi razkošje, kateremu se slavo opeva da jutri zopet sonce sije in tema oblakov izgine ponovitev drzno se nam klasičnega sloga ovija brezkončna in namensko ciljna, rahla, nežna, vidu skrita kakor silna si podtalna izdolbe voda pot na plan tak zaključek naj ustvari posameznem občutku raj vidno to pri slapu z gore je moč, mogočnost te vode kakor primerjava z nami, ko vsak kanalček se odpre nenaden spust trenutne zmage pride prav prav vsakomur zapomni stvar si eno edino, ne škodi, sili in varuj kakor voda ogenj ugasne, lahko obratno izpari sožitje skupno si v naravi primerno bitju izbori podtalna voda z dežjem gnana redko rada sonči se kmalu zvabi jo v globine, temne, vlažne, mistične tam mokrote konec ni in svet neznan razteza se posameznikom, sreče dane, tam v življenje novo se rodi
Pervy Objavljeno Julij 12, 2004 Opozori Objavljeno Julij 12, 2004 Po zadnjih dogodkih, se lahko samo čudim kako posebna stvar je ta motorizem in kako je vse povezano z osebo, ne samo karakterno, ampak kako so različni občutki, potrebe, stil vožnje in ostalo odvisni od stanja v katerem se nahajš. Ko se spomnim nekaj let nazaj, si skoraj nisem mogel predsavljati dneva brez motorja, ob vsakem lepem vremenu, pa tudi ob slabšem, sem zajahal ljubico, navadno se samo odločil za okvirno smer vožnje in se potem "na pamet" vozil cel dan, užival, opazoval in požiral kilometre za šalo. Po vrnitvi domov ali pa ob prihodu na dnevni cilj sem se počutil zadovoljnega in polnega vtisov - dan je bil lep. V zadnjih mesecih, oziroma kar skoraj večino tega leta, nekako nisem več spravil skupaj tistega veselja do motorja. Enostavno mi je presedal delovni ritem, napetost zaradi negotove situacije in vse ostalo, motor me skoraj ni več zanimal. Če sem se odpravil na popoldansko vožnjo, ni bila to prava vožnja, bolj nabijanje adrenalina, nepomembnost okolice, vse kar je štelo, je bil le dober asfalt in plin odvit do konca. nikoli ni bilo dosti, ne hitrosti, ne konjev, ne nagiba v ovinku. treba je bilo podirati hitrostne rekorde, če se motor ni obnašal 100%, če ni pospešil kot sem hotel, že sem bil nezadovoljen. rabil bi več, 200 KM, 300 km/h,.......po vožnji pa je še vedno ostal nek občutek praznine, neizpolnitve želj in neizživetosti. V četrtek sem zadihal, odložil obveznosti, rešil negotovo prihodnost, si zagotovil eksistenco za vsaj to leto, če že ne tudi za naprej. V petek sem šel na motor, bolj iz neke nuje, da ne zabijem prostega dneva na kavicah, kot iz tiste resnične želje. Po nekaj kilometrih kot da bi doživel razodetje, na prvi ravnini nisem potegnil do 200 km/h. Ne pri 120 je bil občutek nepopisen, prvih nekaj lahkotno odpeljanih ovinkov in spet sem čutil tiste občutke, ki jih nisem čutil že tako dolgo. Naenkrat sem "zadihal", spet sem vpijal občutke, avtomobili niso bili sovražniki, ki me z počasno vožnjo ovirajo, le udeleženci v prometu, ki sem jih brez težav prehitel, lepo počasi, enega po enega, na mestih kjer je bilo res varno. Res, dobil sem solzne oči, cmok v grlu, začel sem prepevat, ma kaj prepevat, drl sem se v čeladi kot nor. Spet je pasalo kot nekoč, na cesti proti LJ, ki mi že dolgo ni nudila več nobenega izziva ali občutka, sem užival kot nekoč ko sem raziskoval francoske zelene alpske doline, vzil po španskih puščavah ali v zahajajočem soncu počasi drsel po vrhovih cliffov na portugalski obali. Ride, Idrija, Žiri, Gornji grad, Logarska, Velenje, Vitanje,.........cel dan sem vozil, samo vozil in iskal čim daljše poti do doma, počutil sem se kot da bi lahko vozil še celo noč in če mi razum nebi rekel, da bo počasi dovolj, saj tudi roke rabijo malo počitka, nevem kje bi končal. A veste, da na poti iz Idrije v Žiri cveti ogromno vilolčnih rož, ROŽ!!!!!! nevem kdaj sem na motorju nazadnje opazil rože? Ali vonj svežega lesa ko se od Kamnika vzpenjaš za tovornjakom gozdnega podjetja. Ja imel sem čas vohati les, videti obraz starčka pred hišo, ki je malo začudeno gledal kdo moti njegov popoldanski počitek verjetno pa se je tudi spraševal zakaj za vraga ta motorist ne pridrsi čez ovinek po kolenu, tako kot večina drugih. zdaj vidim, da ni bil problem v motorju, ki sem ga prerastel, ni težava v vremenu ali pomanjkanju časa, ni mi treba v tujini delati tisoče km, le najti morem mir v sebi in spet odkriti tisti prvinski užitek motorizma zaradi katerega sem se zaljubil v njega in ne pustiti, da mi stres in današnji divji tempo življenja še kdaj to vzameta stran. lp Pervy, ki je ponovno zaljubljen v motorje :wub:
IKE Objavljeno Julij 12, 2004 Opozori Objavljeno Julij 12, 2004 Pervy, ki je ponovno zaljubljen v motorje :wub: Lepo napisano ... :OK: Sam ravno ne delam veliko km, a ko se usedem na motor, se vsedem ravno zato, kar si napisal na koncu ... za sprostitev, za podoživitev vseh lepot ki jih lahko pričara motorizem in takrat se odklopim od ostalih problemov, ki me morijo.
HHV Objavljeno Julij 13, 2004 Opozori Objavljeno Julij 13, 2004 Res, dobil sem solzne oči, cmok v grlu, začel sem prepevat, ma kaj prepevat, drl sem se v čeladi kot nor. Jap, stari, to je to! Wellcome back again! :D
Manu Objavljeno Julij 13, 2004 Opozori Objavljeno Julij 13, 2004 Pervy, upam, da je bila tut pica pri Škafarju kukr tok sprejemljiva .) Čeprav je bistvo popolnoma drugje :notworthy: Vesela sem, da si se spet najdu. :004
Pervy Objavljeno Julij 13, 2004 Opozori Objavljeno Julij 13, 2004 Pervy, upam, da je bila tut pica pri Škafarju kukr tok sprejemljiva .) je bla, hvala. pol sem jo uničil tam, drugo polovico pa v logarski med ležanjem v travi, opazovanjem narave in vpijanjem sončnih žarkov :D
Nata Objavljeno Julij 13, 2004 Opozori Objavljeno Julij 13, 2004 Le kdaj bo ugotovljeno, da tema ni namenjena komentiranju napisanega ? A ni avtor teme že zgoraj zaprosil za METLO ??? A moderatorji so na počitnicah ??? Alla help help ... :ph34r:
Vale Objavljeno Julij 13, 2004 Opozori Objavljeno Julij 13, 2004 Vse je bilo pozabljeno. Utrujenost, živčnost, hitenje, 16 ur dela na dan. Ljudje, ki jim je vseeno kdo si in od kod prihajaš, znanci, ki postanejo prijatelji, ko ugotoviš, da jim ni vseeno zate in da te imajo prav na poseben način radi. Dnevi, ki tečejo hitro zaradi prijetnih stvari, ki se zgodijo, pa vseeno se ti hkrati zdi, da se je čas ustavil. Tista sproščenost v družbi, ki tisti trenutek ne bi mogla biti lepša in okolje, ki ti ustavi dih. Pave, Perica, Kamilica, carica Vida in vsi ostali ... dali ste mi nepozabne štiri dni ... Kdor ne ve ... naj vpraša muzičare
Pravokotar Objavljeno Julij 14, 2004 Opozori Objavljeno Julij 14, 2004 Evo, vaš priljubljeni narator Onkel PEiPEi se je (po zgledu Lassie) vrnil in (po zgledu svojega velikega vzornika Altermajstra) organizira šnelkurs mandarinščine: - dobro jutro: zao shang hao - na zdravje: kampei - dober dan: ni hao - na zdravje: kampei - dober večer: wan shang hao - na zdravje: kampei - prosim: qing - na zdravje: kampei - hvala: xiexie Upam, da nisem česa pomembnega pozabil. Aja, saj res: - na zdravje: kampei To bi bilo pa vse, ker vam nimam časa pripovedovat običajnih pravljic. Samo par dirty fotk bo moralo zadoščat. PEiPEi ob filozofskem klepetu na kavču v družbi lokalne krasotice po imenu JuLia:
Pravokotar Objavljeno Julij 14, 2004 Opozori Objavljeno Julij 14, 2004 PEiPEi post festum ob opravljanju očiščevalnega obredja v budističnem templju blizu Guangzhouja:
Pravokotar Objavljeno Julij 14, 2004 Opozori Objavljeno Julij 14, 2004 Moj lokalni žgoljo po imenu Wu
Pravokotar Objavljeno Julij 14, 2004 Opozori Objavljeno Julij 14, 2004 In seveda njegova primadona z lepim imenom Janet
Pravokotar Objavljeno Julij 14, 2004 Opozori Objavljeno Julij 14, 2004 In ker zgleda, da ste (vsaj večina) zagrizeni mopedisti, vas bo verjetno zanimalo, s čim drvi po cestah Šanghaja njihova vrla policija (potem pa grem, ker se mi že blazno mudi :wacko: )
AlterMann Objavljeno Julij 14, 2004 Opozori Objavljeno Julij 14, 2004 PEPE, kampei :beer2: (Mogoče naglas še ni čist taprav, ampak bom še vadu.) .)
Einherjar Objavljeno Julij 14, 2004 Opozori Objavljeno Julij 14, 2004 Pervy, ki je ponovno zaljubljen v motorje :wub: Imel sem iste "probleme" navelican motorja, navelican glasbe in igranja... samo prekladal bi se z levega na desni bok. Potem pa sem zamenjal sluzbo, ki me je morila.... Welcome back Pervy - and it is nice to be back also!!
Nata Objavljeno Julij 16, 2004 Opozori Objavljeno Julij 16, 2004 Lost in cheap delirium Searching the neon lights I move carefully Sink in the city aquarium Singing the key of night As they're watching me Take me somewhere we can be alone Make me somewhere I can call a home 'Cause lately I've been losing my own Wrapped in silent elegance Beautifully broken down As illusions burst Too late to learn from experience Too late to wonder how To finish first Take me somewhere we can be alone Make me somewhere I can call a home 'Cause lately I've been losing my own
Vale Objavljeno Julij 22, 2004 Opozori Objavljeno Julij 22, 2004 Ja pa kaj še ... ravno tisto kar je najbolj poudarjal, da ni, je bil. To je bila samo samoobramba, ker ni hotel priznati vsega kar mu je ležalo na duši. Vedno, ko ji je zaupal vse svoje misli in tegobe je takoj zatem, še zdaj ne vem kako mu je to uspelo, preklopil na drugo valovno dolžino in postal tečen, aroganten in nesramen. Kot da bi se vsega skupaj sramoval ali pa bil jezen sam nase, ker si je dovolil toliko povedati oziroma se spustiti z vajeti. V takšnih trenutkih bi mu najraje zavila vrat ali pa mu potunkala glavo v straniščno školjko. Pa kaj je res tako težko biti to kar si??? Saj se ne bo podrl svet, če boš priznal, da pač nekaj ni vredu in da bi si želel, da bi bilo drugače. Včasih jo je gledal, tako lepo, tako nežno, tako po njegovo. Čakala je, da bo povedal, pa tega nikoli ni storil. Spet je preklopil. Zopet je videla kako mu zavija vrat in ga tunka v straniščno školjko. In kar je bilo najhuje. Začel je govoriti o stvareh, ki niso imele veze z ničemer in ni nehal blebetati. V tem je bil pravi mojster. V blebetanju namreč. V blebetanju neumnosti, ko se ni hotel več pogovarjati o nečem. ... mogoče pa mu bo enkrat, ko bo star in zguban žal, žal da ni povedal tistega kar čuti in misli ... ali pa morda tudi ne ... morda pa si ona vse skupaj domišlja. Kaj pa vem? Kako naj vem, če ne vesta niti onadva.
Vale Objavljeno Julij 26, 2004 Opozori Objavljeno Julij 26, 2004 (popravljeno) Poslušala jih je, pa so jo obtoževali ... Pogovarjala se je z njimi, pa je povedala preveč ... Odmaknila se je v kot, pa so jo zaničevali ... Odšla je, pa so jo sovražili ... Pozabila jih je, pa so jo obrekovali ... Vesela je, da je niso pozabili ... Vesela je, da so jo tudi ljubili ... Vesela je, da so jo sovražili ... Z njimi je marsikaj spoznala ... Z njimi se je mariskaj naučila ... In nikdar jih ne bo pozabila ... Popravljeno Julij 26, 2004. Popravil Vale
Vale Objavljeno Julij 26, 2004 Opozori Objavljeno Julij 26, 2004 Ljudje ne moreš delit na lepe in grde, lahko pa jih deliš na neumne in malo manj neumne, sama jih delim na tiste s katerimi se družim in na tiste s katerimi se ne, delim pa jih tudi na tiste, ki se družijo z mano in na tiste, ki se ne...
Nata Objavljeno Julij 26, 2004 Opozori Objavljeno Julij 26, 2004 ... prepozna sem bila ... ... :cry: ... dolžnost na eni strani ... potrpljenje na drugi ... . . . ampak nekaj me je premagalo ... :( spanec ??? ne-volja ??? vseenost ??? . . . a res nisem vredna ? ... :? . nisem zalita od znotraj ... sušim se na vseh plasteh ... :unsure: . . . čakala bi ... čakala sem ... . . . ker sem obljubila !!! ker sem poslušala !!! . . . sebe ??? ali tebe ??? . . . ne povej mi ! ne napiši mi ! . . . pokaži, kako se to dela !!! . :cry: . da bo tudi meni jasno ! da bo tudi meni vseeno ! da ne bo bolelo ! da ne bo minilo ! da bo ! ker je že !!!
Nata Objavljeno Julij 26, 2004 Opozori Objavljeno Julij 26, 2004 ah ja ... pozabila sem ključ ... a si mi ga sploh dal ??? ... :?
Manu Objavljeno Julij 28, 2004 Opozori Objavljeno Julij 28, 2004 (popravljeno) Pička Čuvaj se, idu li ti stvari od ruke i uopće sve u redu, lijepo i kako treba. Živio sam lagodno, okružen udobnošću i bez ikakvih obaveza. Izležavao sam se i gledao kroz prozor, listao lijepe strane časopise, na slamku srkao šarena osvježavajuća pića. Tu i tamo sam se potucao po svijetu, naročito po okolnim četvrtima, a i kod kuće mi nije ništa nedostajalo. Doma sam imao i jednu pičku. Zgodna stvar, nisam se žalio. Kada mi njeno društvo nije prijalo, zatvorio sam je u sobu. Za tucanje je bila izvrsna, a i uradila bi ponešto. Inače mi je starija gospođa jednom tjedno pospremila kuću, pička je bila više za ukras. Za ukras sam imao i pokućstvo, koje sam upravo tada u velikoj mjeri zamijenio, a i upotpunio. Pička mi je pomagala savjetima, koji su bili prilično loši. Sve je, ukratko, bilo sasvim u redu, u granicama mogućega. Upravo sam tucao svoju pičku i time testirao pojedine komade pokućstva, kada se prigušeno oglasilo kućno zvonce. Pošto sam zapravo tucao cijeli dan i bilo mi sasvim dosta i previše, otišao sam i otvorio. Bio je moj prijatelj, ime ću prešutjeti. Lijenčina dovaljao se za mnom u dnevnu sobu i uzgred okom ošunuo golu i zagrijanu pičku. "Samo prijebi, drugar," pozvao sam ga; malčice se opirao i izgovarao, tobože tokom dana je već pet ili deset puta masturbirao, a onda je odbacio donju odjeću i počeo natezati moju pičku. Posmatrao sam postupak i za to vrijeme miješao piće. Potom smo prijatelj i ja opušteno pili, pjevali, mezili i razgledali trake s filmovima. Nije se dugo ni zadržao. Prije odlaska je još malo jebucnuo pičku, koju sam za tu priliku izpustio iz sobe. S još crvenim udom uvukao se u hlače i u taksi, te mi mahnuo u pozdrav. Gdje je već to, prokletstvo. Vremenom su stvari počele ići naopako. Prijatelj je počeo nešto češće dolaziti, što mi nije smetalo. Inače mu ne bih otvarao vrata svoga doma. Ubrzo sam shvatio da u velikoj mjeri dolazi zbog moje pičke. S radošću sam ih posmatrao pri vragolijama, a i potom, noću, ujutro ili kada je prijatelj već otišao, pička je bila kao nova i sva razularena. Za protuuslugu sam je pred svaku njegovu posjetu raskrečio i zagrijao. A kada je prijatelj počeo dolaziti već sasvim užagrenih očiju i s neutajivom izbočinom na hlačama, pičku sam mu poklonio. Istog je dana spakovala svoje brojne kufere, za oproštaj sam je još jednom nategnuo, potom su se ona i prijatelj odvezli. Do tu je bilo, naravno, sve u redu. Mada se je prijatelj brzo prestao javljati. Zapravo došao je samo jedanput, malo mucao i nakon pola sata otišao. Dakle, posjećivao sam ja njega. Pička je bila sva procvjetala, prijebao sam, a prijatelj me je donekle mrko gledao. Nije mi napunio ispražnjenu čašu, nije ponudio mezu ili čaj. Nije me pozvao da se ponovno javim. I nisam. Jedan prijatelj gore-dolje, bilo mi je jasno. Ni tucanje mi nije nedostajalo. Ali sam se, vremenom, sve češće sjećao pičke. Na koncu mogao sam si pribaviti novu, ali kao da to više ne bi bilo to. Kao izuzetan poznavalac njenog privlačnog tijela mogao sam je do u podrobnosti predstavljati pri najraznovrsnijim postupcima s prijateljem. S početka je to bila baš prijatna pratnja pri onaniji, ali vremenom je postalo donekle neprijatno. Kao da me nekako čudno stišče u grudima, možda u srcu, šta znam. Prestao sam si je predstavljati, koliko je to bilo moguće, i prestao sam onanirati. A on je tucao, svinja. Umjesto da je vremenom zaboravim, kao što sam već mnogo koga, postajalo je sve gore i otišao sam tako daleko da sam im nekoliko puta telefonirao. Slušalicu je uvijek digao bivši prijatelj, kao ukleto. Potom sam jednog lijepog dana znao da taj čovjek nije kod kuće i odlučio sam se za posjetu. Niko mi nije otvorio. Ne tvrdim da je pička bila kod kuće. Zvjerski sam se napio. Tri dana i tri noći sam pio. Onda sam malo spavao i potom dalje pio. Sve do danas nisam prestao, sve te godine. Probao sam i ostale opoje. Skitarao sam se po blokovima u susjedstvu i potucao sve susjede, bez obzira na godine. Ženske sam uvijek znao pridobiti na svoju stranu, što znači na svoj organ. Potom sam se žiletom klao kao svinjče. Doduše nisam se baš ubio, pošto je jako boljelo, ali krvavi su bili oba sprata, podrum i ostalo. Potom sam se još više napio, obolio, pobjegao iz bolnice i napio se. Razbijao sam izloge, prevrtao kontejnere i tukao se s muslimanima. Dvaput su me nožem. Dvaput sam bio zatvoren. U pauzama sam potucao žene cijelog grada. Bivši prijatelj me nikada nije pozvao k sebi, da šta popijem i malo prijebem. Crknut će, svinja, režao sam, niko ne umakne. Pošto ja još nisam uspio poginuti, s njenim imenom na usnama i s flašom u ruci počeo sam pisati knjige. U početku sa s njima nisam nametao ljudima, a kasnije me u neuračunljivosti zanijelo i izdao sam nekoliko romana. Možda ste koji pročitali, a inače me nije briga. Poruka mog opusa je: DRAGA PIČKO, VRATI SE, VRATI SE MENI. PIČKO, JA TE VOLIM. Napisal Mart Lenardič, prevedel Josip Osti ( hvala Josip) :yea2: Josip : "Njegova, pak, priča Pička, koja se završava riječima: "DRAGA PIČKA, VRNI SE, VRNI SE K MENI, PIČKA, JAZ TE LJUBIM.", jedna je od najneobičnijih, ali i najsnažnijih ljubavnih priča u slovenskoj literaturi." Popravljeno Julij 28, 2004. Popravil Manuela
Vale Objavljeno Julij 29, 2004 Opozori Objavljeno Julij 29, 2004 Še dobro, da imam svojo najboljšo prijateljico ... Scanka :004 :004 :004
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se