Skoči na vsebino

tema, ki naj gre prosto pot


D.J.

Priporočene objave

"Ljudje niso dobri ali slabi. Nekateri so malo boljši ali malo slabši, vse pa dosti bolj kot zloba žene nerazumevanje. Slepota, da ne vidijo, kaj se godi v srcu sočlvoeka ... Nihče zares ne vidi drugega, kakšen je v resnici, temveč le skozi napake lastnega ega. Tako drug drugega dojemamo vse življenje. Ničevost, strah, poželenje, tekmovalnost - naše lastne pohabe - določajo našo pravo predstavo o vseh, ki imajo kaj z nami. Seštej popačenosti lastnega ega, izenači to s sprevrženostjo drugih, pa boš videl, kako zamegljeno je ogledalo, skozi katero zremo drug v drugega. Tako je z vsemi odnosi med ljudmi, razen v izjemnem primeru, ko dva človeka ljubita dovolj močno, da prežarita vse neprosojne plasti in drug drugemu vidita v srce. Kaj takega se mi zdi možno zgolj v teoriji."

Tennesse Williams

Popravljeno . Popravil Vale
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

avtor želi malo metle v tej témi (kratke objave) in pa nasvet..pesmce, teksti naj bojo iz lastnega zeljnika...kar je bilo v preteklosti povedano in zapisano je že mimo; no hard feelings, just a hard dic*

..

Vlaga, dež kot jok sveta je pot človeka, hladilna sla

željena stiska krčev rednih, oblak pretežek, stikov bežnih

zdrs po tujem tvoj postane, ko stik s tlemi ga prevzame

trenutna paraliza zgrabi, vodna para blisk izvabi

ni konec to še, bolj začetek, v želji lepega nečesa

ne odnehaj, raje zbiraj, kot stalno bitje moč usmerjaj

daj, razkaži mi razkošje, kateremu se slavo opeva

da jutri zopet sonce sije in tema oblakov izgine

ponovitev drzno se nam klasičnega sloga ovija

brezkončna in namensko ciljna, rahla, nežna, vidu skrita

kakor silna si podtalna izdolbe voda pot na plan

tak zaključek naj ustvari posameznem občutku raj

vidno to pri slapu z gore je moč, mogočnost te vode

kakor primerjava z nami, ko vsak kanalček se odpre

nenaden spust trenutne zmage pride prav prav vsakomur

zapomni stvar si eno edino, ne škodi, sili in varuj

kakor voda ogenj ugasne, lahko obratno izpari

sožitje skupno si v naravi primerno bitju izbori

podtalna voda z dežjem gnana redko rada sonči se

kmalu zvabi jo v globine, temne, vlažne, mistične

tam mokrote konec ni in svet neznan razteza se

posameznikom, sreče dane, tam v življenje novo se rodi

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 2 tedne pozneje...

Po zadnjih dogodkih, se lahko samo čudim kako posebna stvar je ta motorizem in kako je vse povezano z osebo, ne samo karakterno, ampak kako so različni občutki, potrebe, stil vožnje in ostalo odvisni od stanja v katerem se nahajš.

Ko se spomnim nekaj let nazaj, si skoraj nisem mogel predsavljati dneva brez motorja, ob vsakem lepem vremenu, pa tudi ob slabšem, sem zajahal ljubico, navadno se samo odločil za okvirno smer vožnje in se potem "na pamet" vozil cel dan, užival, opazoval in požiral kilometre za šalo. Po vrnitvi domov ali pa ob prihodu na dnevni cilj sem se počutil zadovoljnega in polnega vtisov - dan je bil lep.

V zadnjih mesecih, oziroma kar skoraj večino tega leta, nekako nisem več spravil skupaj tistega veselja do motorja. Enostavno mi je presedal delovni ritem, napetost zaradi negotove situacije in vse ostalo, motor me skoraj ni več zanimal. Če sem se odpravil na popoldansko vožnjo, ni bila to prava vožnja, bolj nabijanje adrenalina, nepomembnost okolice, vse kar je štelo, je bil le dober asfalt in plin odvit do konca. nikoli ni bilo dosti, ne hitrosti, ne konjev, ne nagiba v ovinku. treba je bilo podirati hitrostne rekorde, če se motor ni obnašal 100%, če ni pospešil kot sem hotel, že sem bil nezadovoljen. rabil bi več, 200 KM, 300 km/h,.......po vožnji pa je še vedno ostal nek občutek praznine, neizpolnitve želj in neizživetosti.

V četrtek sem zadihal, odložil obveznosti, rešil negotovo prihodnost, si zagotovil eksistenco za vsaj to leto, če že ne tudi za naprej.

V petek sem šel na motor, bolj iz neke nuje, da ne zabijem prostega dneva na kavicah, kot iz tiste resnične želje.

Po nekaj kilometrih kot da bi doživel razodetje, na prvi ravnini nisem potegnil do 200 km/h. Ne pri 120 je bil občutek nepopisen, prvih nekaj lahkotno odpeljanih ovinkov in spet sem čutil tiste občutke, ki jih nisem čutil že tako dolgo. Naenkrat sem "zadihal", spet sem vpijal občutke, avtomobili niso bili sovražniki, ki me z počasno vožnjo ovirajo, le udeleženci v prometu, ki sem jih brez težav prehitel, lepo počasi, enega po enega, na mestih kjer je bilo res varno.

Res, dobil sem solzne oči, cmok v grlu, začel sem prepevat, ma kaj prepevat, drl sem se v čeladi kot nor. Spet je pasalo kot nekoč, na cesti proti LJ, ki mi že dolgo ni nudila več nobenega izziva ali občutka, sem užival kot nekoč ko sem raziskoval francoske zelene alpske doline, vzil po španskih puščavah ali v zahajajočem soncu počasi drsel po vrhovih cliffov na portugalski obali.

Ride, Idrija, Žiri, Gornji grad, Logarska, Velenje, Vitanje,.........cel dan sem vozil, samo vozil in iskal čim daljše poti do doma, počutil sem se kot da bi lahko vozil še celo noč in če mi razum nebi rekel, da bo počasi dovolj, saj tudi roke rabijo malo počitka, nevem kje bi končal.

A veste, da na poti iz Idrije v Žiri cveti ogromno vilolčnih rož, ROŽ!!!!!! nevem kdaj sem na motorju nazadnje opazil rože? Ali vonj svežega lesa ko se od Kamnika vzpenjaš za tovornjakom gozdnega podjetja. Ja imel sem čas vohati les, videti obraz starčka pred hišo, ki je malo začudeno gledal kdo moti njegov popoldanski počitek verjetno pa se je tudi spraševal zakaj za vraga ta motorist ne pridrsi čez ovinek po kolenu, tako kot večina drugih.

zdaj vidim, da ni bil problem v motorju, ki sem ga prerastel, ni težava v vremenu ali pomanjkanju časa, ni mi treba v tujini delati tisoče km, le najti morem mir v sebi in spet odkriti tisti prvinski užitek motorizma zaradi katerega sem se zaljubil v njega in ne pustiti, da mi stres in današnji divji tempo življenja še kdaj to vzameta stran.

lp

Pervy, ki je ponovno zaljubljen v motorje :wub:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pervy, ki je ponovno zaljubljen v motorje  :wub:

Lepo napisano ... :OK:

Sam ravno ne delam veliko km, a ko se usedem na motor, se vsedem ravno zato, kar si napisal na koncu ... za sprostitev, za podoživitev vseh lepot ki jih lahko pričara motorizem in takrat se odklopim od ostalih problemov, ki me morijo.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Res, dobil sem solzne oči, cmok v grlu, začel sem prepevat, ma kaj prepevat, drl sem se v čeladi kot nor.

Jap, stari, to je to!

Wellcome back again! :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pervy, upam, da je bila tut pica pri Škafarju kukr tok sprejemljiva .)

Čeprav je bistvo popolnoma drugje :notworthy: Vesela sem, da si se spet najdu. :004

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pervy, upam, da je bila tut pica pri Škafarju kukr tok sprejemljiva .)

je bla, hvala. pol sem jo uničil tam, drugo polovico pa v logarski med ležanjem v travi, opazovanjem narave in vpijanjem sončnih žarkov :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Le kdaj bo ugotovljeno, da tema ni namenjena komentiranju napisanega ?

A ni avtor teme že zgoraj zaprosil za METLO ???

A moderatorji so na počitnicah ???

Alla help help ... :ph34r:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Vse je bilo pozabljeno. Utrujenost, živčnost, hitenje, 16 ur dela na dan. Ljudje, ki jim je vseeno kdo si in od kod prihajaš, znanci, ki postanejo prijatelji, ko ugotoviš, da jim ni vseeno zate in da te imajo prav na poseben način radi. Dnevi, ki tečejo hitro zaradi prijetnih stvari, ki se zgodijo, pa vseeno se ti hkrati zdi, da se je čas ustavil. Tista sproščenost v družbi, ki tisti trenutek ne bi mogla biti lepša in okolje, ki ti ustavi dih.

Pave, Perica, Kamilica, carica Vida in vsi ostali ... dali ste mi nepozabne štiri dni ...

Kdor ne ve ... naj vpraša muzičare

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Evo, vaš priljubljeni narator Onkel PEiPEi se je (po zgledu Lassie) vrnil in (po zgledu svojega velikega vzornika Altermajstra) organizira šnelkurs mandarinščine:

- dobro jutro: zao shang hao

- na zdravje: kampei

- dober dan: ni hao

- na zdravje: kampei

- dober večer: wan shang hao

- na zdravje: kampei

- prosim: qing

- na zdravje: kampei

- hvala: xiexie

Upam, da nisem česa pomembnega pozabil. Aja, saj res:

- na zdravje: kampei

To bi bilo pa vse, ker vam nimam časa pripovedovat običajnih pravljic. Samo par dirty fotk bo moralo zadoščat.

PEiPEi ob filozofskem klepetu na kavču v družbi lokalne krasotice po imenu JuLia:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

In ker zgleda, da ste (vsaj večina) zagrizeni mopedisti, vas bo verjetno zanimalo, s čim drvi po cestah Šanghaja njihova vrla policija

(potem pa grem, ker se mi že blazno mudi :wacko: )

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pervy, ki je ponovno zaljubljen v motorje :wub:

Imel sem iste "probleme" navelican motorja, navelican glasbe in igranja... samo prekladal bi se z levega na desni bok. Potem pa sem zamenjal sluzbo, ki me je morila....

Welcome back Pervy - and it is nice to be back also!!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Lost in cheap delirium

Searching the neon lights

I move carefully

Sink in the city aquarium

Singing the key of night

As they're watching me

Take me somewhere we can be alone

Make me somewhere I can call a home

'Cause lately I've been losing my own

Wrapped in silent elegance

Beautifully broken down

As illusions burst

Too late to learn from experience

Too late to wonder how

To finish first

Take me somewhere we can be alone

Make me somewhere I can call a home

'Cause lately I've been losing my own

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ja pa kaj še ... ravno tisto kar je najbolj poudarjal, da ni, je bil. To je bila samo samoobramba, ker ni hotel priznati vsega kar mu je ležalo na duši. Vedno, ko ji je zaupal vse svoje misli in tegobe je takoj zatem, še zdaj ne vem kako mu je to uspelo, preklopil na drugo valovno dolžino in postal tečen, aroganten in nesramen. Kot da bi se vsega skupaj sramoval ali pa bil jezen sam nase, ker si je dovolil toliko povedati oziroma se spustiti z vajeti. V takšnih trenutkih bi mu najraje zavila vrat ali pa mu potunkala glavo v straniščno školjko. Pa kaj je res tako težko biti to kar si??? Saj se ne bo podrl svet, če boš priznal, da pač nekaj ni vredu in da bi si želel, da bi bilo drugače.

Včasih jo je gledal, tako lepo, tako nežno, tako po njegovo. Čakala je, da bo povedal, pa tega nikoli ni storil. Spet je preklopil. Zopet je videla kako mu zavija vrat in ga tunka v straniščno školjko. In kar je bilo najhuje. Začel je govoriti o stvareh, ki niso imele veze z ničemer in ni nehal blebetati. V tem je bil pravi mojster. V blebetanju namreč. V blebetanju neumnosti, ko se ni hotel več pogovarjati o nečem.

... mogoče pa mu bo enkrat, ko bo star in zguban žal, žal da ni povedal tistega kar čuti in misli ... ali pa morda tudi ne ... morda pa si ona vse skupaj domišlja. Kaj pa vem? Kako naj vem, če ne vesta niti onadva.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Poslušala jih je, pa so jo obtoževali ...

Pogovarjala se je z njimi, pa je povedala preveč ...

Odmaknila se je v kot, pa so jo zaničevali ...

Odšla je, pa so jo sovražili ...

Pozabila jih je, pa so jo obrekovali ...

Vesela je, da je niso pozabili ...

Vesela je, da so jo tudi ljubili ...

Vesela je, da so jo sovražili ...

Z njimi je marsikaj spoznala ...

Z njimi se je mariskaj naučila ...

In nikdar jih ne bo pozabila ...

Popravljeno . Popravil Vale
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ljudje ne moreš delit na lepe in grde,

lahko pa jih deliš na neumne in malo manj neumne,

sama jih delim na tiste s katerimi se družim in na tiste s katerimi se ne,

delim pa jih tudi na tiste, ki se družijo z mano in na tiste, ki se ne...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

... prepozna sem bila ...

... :cry: ...

dolžnost na eni strani ...

potrpljenje na drugi ...

.

.

.

ampak nekaj me je premagalo ... :(

spanec ???

ne-volja ???

vseenost ???

.

.

.

a res nisem vredna ? ... :?

.

nisem zalita od znotraj ... sušim se na vseh plasteh ... :unsure:

.

.

.

čakala bi ...

čakala sem ...

.

.

.

ker sem obljubila !!!

ker sem poslušala !!!

.

.

.

sebe ???

ali

tebe ???

.

.

.

ne povej mi !

ne napiši mi !

.

.

.

pokaži, kako se to dela !!!

.

:cry:

.

da bo tudi meni jasno !

da bo tudi meni vseeno !

da ne bo bolelo !

da ne bo minilo !

da bo !

ker je že !!!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pička

Čuvaj se, idu li ti stvari od ruke i uopće sve u redu, lijepo i kako treba.

Živio sam lagodno, okružen udobnošću i bez ikakvih obaveza. Izležavao sam se i gledao kroz prozor, listao lijepe strane časopise, na slamku srkao šarena osvježavajuća pića. Tu i tamo sam se potucao po svijetu, naročito po okolnim četvrtima, a i kod kuće mi nije ništa nedostajalo.

Doma sam imao i jednu pičku. Zgodna stvar, nisam se žalio. Kada mi njeno društvo nije prijalo, zatvorio sam je u sobu. Za tucanje je bila izvrsna, a i uradila bi ponešto. Inače mi je starija gospođa jednom tjedno pospremila kuću, pička je bila više za ukras. Za ukras sam imao i pokućstvo, koje sam upravo tada u velikoj mjeri zamijenio, a i upotpunio. Pička mi je pomagala savjetima, koji su bili prilično loši. Sve je, ukratko, bilo sasvim u redu, u granicama mogućega.

Upravo sam tucao svoju pičku i time testirao pojedine komade pokućstva, kada se prigušeno oglasilo kućno zvonce. Pošto sam zapravo tucao cijeli dan i bilo mi sasvim dosta i previše, otišao sam i otvorio. Bio je moj prijatelj, ime ću prešutjeti. Lijenčina dovaljao se za mnom u dnevnu sobu i uzgred okom ošunuo golu i zagrijanu pičku. "Samo prijebi, drugar," pozvao sam ga; malčice se opirao i izgovarao, tobože tokom dana je već pet ili deset puta masturbirao, a onda je odbacio donju odjeću i počeo natezati moju pičku. Posmatrao sam postupak i za to vrijeme miješao piće. Potom smo prijatelj i ja opušteno pili, pjevali, mezili i razgledali trake s filmovima. Nije se dugo ni zadržao. Prije odlaska je još malo jebucnuo pičku, koju sam za tu priliku izpustio iz sobe. S još crvenim udom uvukao se u hlače i u taksi, te mi mahnuo u pozdrav.

Gdje je već to, prokletstvo. Vremenom su stvari počele ići naopako. Prijatelj je počeo nešto češće dolaziti, što mi nije smetalo. Inače mu ne bih otvarao vrata svoga doma. Ubrzo sam shvatio da u velikoj mjeri dolazi zbog moje pičke. S radošću sam ih posmatrao pri vragolijama, a i potom, noću, ujutro ili kada je prijatelj već otišao, pička je bila kao nova i sva razularena. Za protuuslugu sam je pred svaku njegovu posjetu raskrečio i zagrijao. A kada je prijatelj počeo dolaziti već sasvim užagrenih očiju i s neutajivom izbočinom na hlačama, pičku sam mu poklonio. Istog je dana spakovala svoje brojne kufere, za oproštaj sam je još jednom nategnuo, potom su se ona i prijatelj odvezli.

Do tu je bilo, naravno, sve u redu. Mada se je prijatelj brzo prestao javljati. Zapravo došao je samo jedanput, malo mucao i nakon pola sata otišao. Dakle, posjećivao sam ja njega. Pička je bila sva procvjetala, prijebao sam, a prijatelj me je donekle mrko gledao. Nije mi napunio ispražnjenu čašu, nije ponudio mezu ili čaj. Nije me pozvao da se ponovno javim. I nisam.

Jedan prijatelj gore-dolje, bilo mi je jasno. Ni tucanje mi nije nedostajalo. Ali sam se, vremenom, sve češće sjećao pičke. Na koncu mogao sam si pribaviti novu, ali kao da to više ne bi bilo to. Kao izuzetan poznavalac njenog privlačnog tijela mogao sam je do u podrobnosti predstavljati pri najraznovrsnijim postupcima s prijateljem. S početka je to bila baš prijatna pratnja pri onaniji, ali vremenom je postalo donekle neprijatno. Kao da me nekako čudno stišče u grudima, možda u srcu, šta znam. Prestao sam si je predstavljati, koliko je to bilo moguće, i prestao sam onanirati. A on je tucao, svinja.

Umjesto da je vremenom zaboravim, kao što sam već mnogo koga, postajalo je sve gore i otišao sam tako daleko da sam im nekoliko puta telefonirao. Slušalicu je uvijek digao bivši prijatelj, kao ukleto. Potom sam jednog lijepog dana znao da taj čovjek nije kod kuće i odlučio sam se za posjetu. Niko mi nije otvorio. Ne tvrdim da je pička bila kod kuće. Zvjerski sam se napio. Tri dana i tri noći sam pio. Onda sam malo spavao i potom dalje pio. Sve do danas nisam prestao, sve te godine. Probao sam i ostale opoje. Skitarao sam se po blokovima u susjedstvu i potucao sve susjede, bez obzira na godine. Ženske sam uvijek znao pridobiti na svoju stranu, što znači na svoj organ. Potom sam se žiletom klao kao svinjče. Doduše nisam se baš ubio, pošto je jako boljelo, ali krvavi su bili oba sprata, podrum i ostalo. Potom sam se još više napio, obolio, pobjegao iz bolnice i napio se. Razbijao sam izloge, prevrtao kontejnere i tukao se s muslimanima. Dvaput su me nožem. Dvaput sam bio zatvoren. U pauzama sam potucao žene cijelog grada. Bivši prijatelj me nikada nije pozvao k sebi, da šta popijem i malo prijebem. Crknut će, svinja, režao sam, niko ne umakne. Pošto ja još nisam uspio poginuti, s njenim imenom na usnama i s flašom u ruci počeo sam pisati knjige. U početku sa s njima nisam nametao ljudima, a kasnije me u neuračunljivosti zanijelo i izdao sam nekoliko romana. Možda ste koji pročitali, a inače me nije briga. Poruka mog opusa je: DRAGA PIČKO, VRATI SE, VRATI SE MENI. PIČKO, JA TE VOLIM.

Napisal Mart Lenardič, prevedel Josip Osti ( hvala Josip) :yea2:

Josip : "Njegova, pak, priča Pička, koja se završava riječima: "DRAGA PIČKA, VRNI SE, VRNI SE K MENI, PIČKA, JAZ TE LJUBIM.", jedna je od najneobičnijih, ali i najsnažnijih ljubavnih priča u slovenskoj literaturi."

Popravljeno . Popravil Manuela
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!