Ice Objavljeno Junij 7, 2002 Objavljeno Junij 7, 2002 premakni svojo leno rit s stola. ----- The consecutive stages of Situations: SNAFU,TARFU and FUBAR.
Gregs Objavljeno Junij 7, 2002 Avtor Objavljeno Junij 7, 2002 Dr. Gregs odgovarja: quote: Dr. Gregs, imam sledeč problem: Pravkar sem za zavedel, da v petek zvečer ob 0:26 sedim doma pred računalnikom. Ponavadi sem ob tem času nekje v centru, kjer s pomočjo piva vzpostavljam harmonijo med sabo in zunanjim svetom. Res sem se zasekiral, zato mi prosim povejte, kaj naj storim, da se to naslednji petek ne bo ponovilo? Gospod Chebi, kot vidite, tudi dr.Gregs vztraja pred racunalnikom... ker tako zelim. Ze gospod Ice vam je predlagal, da lahko premaknete svojo rit s stola na drugo lokacijo - recimo v center mesta. Ce vam sedenje pred racunalnikom ne pase, preprosto odidite stran. Ce pa vam pase, se pa nimate tako ali tako kaj pritozevati. Recimo, da zelite imeti miren vecer... potem je sedenje prav prijetno... Meni recimo prav pase... ker moram jutri... ups... danes zgodaj vstati, pa ne smem iti prepozno spat (beri: ne kasneje kot po 3:00 uri)... ---------------------------------- Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.
Pravokotar Objavljeno Junij 8, 2002 Objavljeno Junij 8, 2002 Včeraj sem imel veliko srečo. Pogovarjal sem se z zelo ljubo mi osebo, ki mi je med drugim povedala tole: Res ne vem vedno kaj hočem, vendar mi je jasno, česa nočem. As simple as that. Poskusil si bom to zapomniti. PEPE
Leon Objavljeno Junij 9, 2002 Objavljeno Junij 9, 2002 »Ne vem kaj hočem, vem le česa nočem.« Na, komercialni pristop do potrošnika, ki je v množici izdelkov izgubljen, preslikan v življenje ali obratno. Veseli se ga plenilec. Žrtev je nebogljena in ravnodušna. Plenilec je od žrtve prevzel dodaten vzrok za svoj neuspeh. Razširil je ponudbo svojih storitev. Zle prispodobe in namigovanja niso mišljena in dovoljena. Popravil/a - leon dne 09/06/2002 ob 13:31:51
Pravokotar Objavljeno Junij 9, 2002 Objavljeno Junij 9, 2002 Leon, ne zameri, izgubil sem tvojo nit. Se bom vrnil, ko mi začnejo vijuge delati, trenutno so sila utrujene. PEPE
RAN Objavljeno Junij 9, 2002 Objavljeno Junij 9, 2002 quote: »Ne vem kaj hočem, vem le česa nočem.« Na, komercialni pristop do potrošnika, ki je v množici izdelkov izgubljen, preslikan v življenje ali obratno. Veseli se ga plenilec. Žrtev je nebogljena in ravnodušna. Plenilec je od žrtve prevzel dodaten vzrok za svoj neuspeh. Razširil je ponudbo svojih storitev. Dobro si to povedal in potem veselo in navdušeno letamo po trgovinah in poizvedujemo kaj hočemo. Na tem principu temelji sodobna potrošniška družba. Sem sklenil in to že leta prakticiram:Ne bom šel v trgovino ugotavljat kaj rabim. Če ne vem kaj hočem, potem tega ne rabim. Če sem tolk za en k... da mi mora trgovc povedat kaj rabim - ne mene na to finto že leta nobeden. Tud tist, ki se mi pred vrati pojavi, lahko samo po hitrem postopku gre dalje. lp RAN
Pravokotar Objavljeno Junij 9, 2002 Objavljeno Junij 9, 2002 Aha, zdaj pa morda razumem poanto in se z njo strinjam. Vendar sem v svojem prejšnjem postu mislil na nekaj povsem drugega: vzemimo, da se znajdem v položaju, ki je zame obremenjujoč, neznosen. Vzemimo, da živim z osebo, s katero ne maram živeti. Vzemimo, da živim brez nekoga, ki bi mi v vsakdan prinesel drobec topline, ki bi mu jaz lahko podaril drobec topline, brez nekoga, s katerim bi drug drugemu prižigala iskrice v očeh. Ta položaj me ubija, vem, da si ne želim nadaljevati hiranja in da moram nekaj storiti proti temu. Torej vem, ČESA NE ŽELIM. Po naključju je poleg mene oseba, ki bi utegnila biti tista prava, vendar tega NE VEM zagotovo. Jamstva ni, to vemo. Vemo tudi, da partnerstvo ni podarjena reč, da se moraš zanjo potruditi itd. Toda če ostanemo pri osnovni odločitvi: edina sprejemljiva odločitev je, da zapustim situacijo, ki je NOČEM (predpostavljam seveda, da sem prej naredil vse, kar je v moji moči, da bi jo napravil znosno in osrečujočo). Druga odločitev, ki jo moram sprejeti, pa je ta, ali bom kljub negotovosti in strahovom poskusil uspeti z drugo osebo. Tu je točka, kjer moram najti ravnovesje med delom mene, ki se boji in upira ter delom, ki hrepeni po izpolnitvi. Torej nič potrošniškega, gre izključno za moj duševni mir, za zavest, da sem storil vse, kar sem mogel in znal. Hvala za misli, PEPE
Leon Objavljeno Junij 9, 2002 Objavljeno Junij 9, 2002 PEPE lepo in boleče. Hvala bogu, da ste na nivoju in mi ne pripisujete nenapisanih misli, ki bi se bralcu zaradi mojega ohlapnega pisanja in prispodob lahko pojavile. Uf, sem si oddahnil . PEPE in RAN, tudi vama hvala za pozitivne misli in PEPE pocajtaj se in Suziko tudi.
Pravokotar Objavljeno Junij 9, 2002 Objavljeno Junij 9, 2002 Ohlapnega pisanja, Leon???? Menda se šališ. Tvoje pisanje je tako zelo "ohlapno" da ga brez izjeme rad preberem in če imam le čas, mi da tudi obilo materiala za razmišljanje. No, moje pisanje pa le ni tako zelo boleče, kot je morda izzvenelo. Skušal sem samo čimbolj nazorno ilustrirati situacijo, v kakršni se lahko znajdem vsak dan. In seveda, nima smisla zanikati, tudi v prav konkretno taki sem se že znašel. In ostal živ, malce zabrazgotinjen, pa tudi bogatejši za izkušnjo. PEPE
Gregs Objavljeno Junij 10, 2002 Avtor Objavljeno Junij 10, 2002 Dr. Gregs modruje: Izhodisce razmisljanja (citat): "Res ne vem vedno, kaj hočem, vendar mi je jasno, česa nočem." Zelo lepo razmisljanje, a mu manjka nekaj malega - nadaljevanje tam, kjer se konca - torej spoznanje, KAJ hoces. Ljudje se v casu spreminjamo ter tako spreminjamo tudi svoje zelje, cilje. Vendar, zdrava osebnost v vsakem casu ve, kaj hoce v tistem trenutku in za to zivi in dela. Ce se to kasneje spremeni, v redu, se vedno ve, kaj hoce. Pa se spremeni... Zanimivo postane v tem primeru: ko clovek ve, cesa noce (zaradi preteklih izkusenj), a ve, da so lahko podobne situacije (v drugih okoliscinah) zelo prijetne (in si jih zeli), a je strah, negotovost, verjetnost, blablabla, prevelik, da bi si upal iti naprej - zapustiti preteklost in stopiti korak naprej brez oziranja na izkusnje. OK, precej dolg stavek, zato analiza sledi... Vsakega izmed nas obremenjujejo sledi iz preteklosti - izkusnje. Samo od nas pa je odvisno, v koliksni meri. Obicajno (izjeme pa vedno potrujejo pravilo!!!) velja, da bolj odprti tipi ljudi (lahko bi se reklo tudi pozitivci) gledajo na preteklost kot na del zivljenja in se s tem ne obremenjujejo prevec. Za druge velja obratno. Jaz sebe pristevam med bolj odprte ljudi (se ne vidi, kaj?! ) in preteklosti ne namenjam prevec pomena. To pomeni, da z vsakim clovekom, ki ga spoznam, zacenjam znova. Brez + in - preteklosti, ki bi me obremenjevali. Zelim ga spoznati takega, kot se predstavi. Me niti ne zanima, ce delujem naivno (vendar ne neumno!). Hej, taka je moja odlocitev! Zakaj bi nekoga odrival samo zato, ker se mi je v preteklosti zgodila neka slaba stvar?! Ce pac vidim, da gre zadeva podobno pot, pomeni, da se mi vzorec ponavlja z nekim namenom. Torej, ko se mi ne bo ponavljal vec, bom zmagal in bom vedel, da sem prisel na enega izmed svojih ciljev (tistega najpomembnejsega zame). Se pravi, da na svoji poti ne podlegam strahovom. Zelim stati strahu iz oci v oci in videti, kako se bo pred mojimi ocmi sesul v prah. Seveda pa moram za to nekaj narediti, samo od sebe ne pride NIC in NIHCE ti cilja ne prinese na pladnju... ceprav ti vsi pri tem pomagajo, samo pravilno moras gledati na stvar. Lahko pa bi izbral povsem drugo pot - pot ograjevanja in prepuscanja strahu. Pot pesimizma in iskanja izgovorov. Preprosto povedano: zivljenje custvene vegetacije in manjse kvalitete. Na sreco (ki ne pride sama od sebe) sem se v pravem casu preusmeril svoj razum v obcutke in ceprav me je pred kratkim ze prijelo, da bi razum spet vklopil turbo pogon, sem ga zadrzal. NE ZELIM, da mi razum in strah zameglita obcutke. ZELIM cutiti in ziveti polno zivljenje, pa ceprav se bodo na tej poti zgodili vzponi in padci, ki burkajo srce, a vsaj vem, da zivim!!! Zivim polno zivljenje. Ne iscem cenenih substitutov za polnjenje, temvec iscem zivljenje - ki ga najdes lahko samo v ljudeh. Ne dovolim, da strah prevlada. NE! Ni vazno, kolikokrat bom se moral iti skozi viharna obdobja, ker vem, da je na koncu harmonija. Ker je PEPE omenil svojo negotovost, bom dodal se svoj pogled na to tukaj, saj je v kontekstu: "Druga odločitev, ki jo moram sprejeti, pa je ta, ali bom kljub negotovosti in strahovom poskusil uspeti z drugo osebo. Tu je točka, kjer moram najti ravnovesje med delom mene, ki se boji in upira ter delom, ki hrepeni po izpolnitvi." Preden podam svoje videnje, bi prej se nekaj pojasnil v zvezi z obcutki ljudi. Jaz opazam predvsem tri vrste ljudi glede tega: 1. clovek, ki se mu je v preteklosti zgodilo nekaj, kar ga obremenjuje v sedanjosti 2. clovek, ki se mu je v preteklosti zgodilo nekaj, kar ga danes ne obremenjuje vec 3. clovek, ki se mu v preteklosti ni zgodilo nekaj, kar ga v sedanjosti obremenjuje, a vendar razume. Vsak se lahko znajde v vseh treh primerih, a ce govorimo o medosebnih odnosih, potem vsak spada v eno izmed teh treh kategorij (pa ni to predalckanje, prosim vas lepo). Recimo, jaz sebe vidim predvsem v tretji kategoriji. Seveda moram razloziti... Ne, da se mi ne bi nic posebnega zgodilo, nasprotno: veliko se mi je ze zgodilo, a zaradi moje odlocitve ne pustim, da to vpliva na sedanje odnose. In tudi, ce se znajdem v pogovoru o situaciji, ki se mi ni zgodila, to razumem. Jasno, tako nisem obcutil od vekomaj, a lahko trdim, da sedaj obcutim in razumem. Ne vsega, a vendarle... Kaj je botrovalo temu?! Hmmmm... bil sem v dveh situacijah, ki sta se zrcalno odigrali... Igra zivljenja z zamenjavo vlog - vsakic eden na mestu drugega. To mi je odprlo oci.... Ugotovil sem, da strahu ne smem podleci - boriti se moram do cilja. Vse, kar me se caka na poti, je tam samo zato, da se nekaj naucim. Jasno, da poskusim na vec nacinov preveriti, ce odnos res se ni za razkol poti. In ce res ne gre, pac ne gre... Z glavo brez celade skozi zid se ne da. Torej, PEPE, ceprav je tezko, poglej v strah in naj negotovost ne zmaga. Ves, kaj zelis (vsaj tako cutim). Najdi tocko, ki hrepeni po izpolnitvi. Tam je tvoj mir. ---------------------------------- Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi. Popravil/a - Gregs dne 10/06/2002 ob 03:03:02
Gregs Objavljeno Junij 10, 2002 Avtor Objavljeno Junij 10, 2002 quote: quote: Jasno je, da ste zenske precej bolj sposobne razumevanja. Pika. Moski pa se moraj(m)o s tem sprijazniti. Pika. Za konec še ena čisto drobcena osebna: Gregs, občutek imam, da s svojo trditvijo, ki sem jo navedel v citatu, zahajaš v rahlo nasprotje z lastnim čutenjem - opazka izključno za tvojo interno uporabo, brez nuje po odgovoru. Pika. PEPE, v zvezi s tem ti moram povedati se eno zanimivost. Tvojih besed nisem razumel do prejsnje nedelje (2.junija), ko se mi je zacelo svitati. Ampak v torek po nedelji mi je pa postalo kristalno jasno... Zanimivo, kako clovek odkrije pomen besed... ne nakljucno, temvec z namenom... in to mogoce ne takoj, temvec kasneje... ceprav je trend v hitrejsem dojemanju... seveda samo v sozvocju z odpiranjem srca... ---------------------------------- Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.
Pravokotar Objavljeno Junij 10, 2002 Objavljeno Junij 10, 2002 Gregs, opisal sem samo trenutek, točko, ko veš,česa nočeš. Sledi proces: izviješ se iz toksičnega okolja neželenega, iščeš tisto, kar naj bi bilo pravo in ko to zaslutiš, bi bilo greh ne poskusiti. Saj je jasno, ko delaš obračun in polagaš na tehtnico svoja dejanja, je zelo žalostno, če ugotoviš, da nisi naredil vsega, kar ti je bilo ponujeno in kar je bilo v tvoji moči. Pretekle izkušnje so vedno prisotne, prav tako dvomi, ne morejo pa biti izgovor za invalidnost. Torej, vsa razlika med tvojim in mojim glediščem je opisovanje trenutka oz. obdobja, ne glede na to, kako težko je določiti dolžino trajanja prvega ali drugega. Veseli me, da doumel poanto mojega pra-posta. Domnevam, da se strinjava in da veš, da ti je lahko opazka le kompliment, vsaj z mojega vidika. PEPE
aja Objavljeno Junij 10, 2002 Objavljeno Junij 10, 2002 Jaz bi pa še nekaj o zaljubljenosti.....ko sem razmišljala o neki svoji pretekli zvezi, ki mi je prinesla mnogo lepih trenutkov, katere pa je precej hitro in nepričakovano prevladala ena sama bolečina in obup, me je (po nekaj mesecih, ko sem se čustveno časovno in tudi prostorsko dovolj oddaljila od te osebe) kar malo pretreslo neko spoznanje. Prve mesece po tem, ko sva šla narazen, sem bila prepričana, da je bila to zaljubljenost, ki me pač še ni uspela minit in ki je očitno prej minila njega....(seveda sem bila med samo zvezo skoraj prepričana, da je edini pravi zame na celem svetu....). Zdaj pa me je zadelo - da sem bila zaljubljena v OBČUTKE, ki mi jih je vzbujal, ne v njega!!!!! Ko mi je 'odvzel' te občutke, se mi je seveda zdelo, da je konec sveta, še posebej zato, ker se je to sovpadalo še z eno drugo bolečino v mojem življenju..... Prišel je v moje življenje v trenutku, ko sem resnično rabila nekoga ob sebi......ker mi je pa vzbujal še neke višje občutke, sem pa toliko bolj 'zagrabila'. Nesposobna realne presoje. Potrebna topline in objema. Torej lahko sedaj ločim še eno stopnjo več: 1. zaljubljenost v osebo, ki (lahko) mine, a se nadgradi v ljubezen 2. zaljubljenost v osebo, ki mine, a se NE nadgradi v ljubezen 3. ZALJUBLJENOST V OBČUTKE, KI JIH OSEBA VZBUJA V MENI, ne v osebo samo Aja
pupa Objavljeno Junij 10, 2002 Objavljeno Junij 10, 2002 PEJT SE SOLIT AJA!!! In sedaj si ti meni zbudila dvom v to, kaj jaz čutim do osebe, ki me je pustila.... in to oseba, ki je edini zame, oz. najboljši kar sem jih do sedaj spoznala. Pa tega se prej niti nisem zavedala.. ampak potem, čez čas, ko me je pustil... in sedaj mislim na njega, prepričana, da mora obstajati še en čas in kraj za naju, saj se temu ne da upreti. Ker sva za skupaj, ker si želiva en drugega.... Ampak jaz sem vanj zaljubljena... to ni, da bi bila v občutke.. ker sva bila premalo skupaj, ker sva se lahko videla samo med vikendi oz. ker sva peživela samo en nepozaben teden skupaj. In potem je šel... in ko je prišel... ga ni bilo več.... in vem, da je on tisti, ki mi je tako všeč, ne občutki do njega..... ALI PAČ???? No, že tako preveč razglabljam o vsem, kar se njega tiče. Zdej sem pa še bolj v dilemi, sedaj se bom še globje vase potegnila, da bi še to ugotovila.. ma hudiča, a nimam že zadosti problemov in tegob in neodgovorjenih vprašanj..... SITA SEM TEGA.... ko bi le lahko se jutri zjutraj zbudila in bi bilo vse za mano.... in bi si lahko rekla... evo.. bilo je lepo... in ... kateri je sedaj na vrsti???? I want some more!!!!
Gregs Objavljeno Junij 10, 2002 Avtor Objavljeno Junij 10, 2002 Dr. Gregs modruje: Izhodisce razmisljanja (citat): "Jaz bi pa še nekaj o zaljubljenosti..." Aja, to, kar si spoznala, je zlata vredno in krasno, da si do tega prisla (nekateri ne bodo nikoli). Namrec to, da ti lepih obcutkov ne daje oseba, v katero si zaljubljena, temvec to, da si te obcutke ustvaris sama. In da ti bolecin ob koncu ne zada oseba, s katero nisi vec, temvec si bolecine zadas sama. Ce si jih. Tu je pa odvisno od vsake osebe, koliko je zmozna to prepreciti. Poglejmo to se drugace.... primerjava med zaljubljenostjo in primernim clovekom. Kolikokrat se clovek zaljubi v zivljenju?! Odgovora ni, vsekakor pa niha to med 0 in precejkrat. Se pravi, ce bi nam ocutke radosti in srece pricaral en sam clovek, potem bi se zaljubili samo enkrat. Ker pa se vecina veckrat, pomeni, da ne obstaja na tem svetu samo en clovek, ki nam prinasa radost, temvec vec. Torej: obcutek srece si produciramo sami. Tisti, ki je takrat z nami, je samo medij, ki nam to pricara. Seveda pa obstaja samo en clovek, ki nam lahko sreco, zadovoljstvo in obcutek popolnosti ohranja v neskoncnost - in obratno. Do takega cloveka oz. zveze pa pride manjsina ljudi. Preprosto zato, ker se moramo se precej nauciti - predvsem cutiti s srcem in ne z glavo. Se ena zanimiva stvar: ljubimo lahko vecno in to vec ljudi. Seveda pa niso obcutki ljubezni do vseh enaki. Prav tako, kakor ljubimo nekoga, ki je z nami v zvezi, ga lahko po razkolu vseeno ljubimo se naprej. To pomeni, da je tak clovek, ki je sposoben ljubiti se naprej, psihicno mocan in se zaveda, kaj taka ljubezen pomeni in mu sploh ni tezko. Neverjetno, kako lahko tak clovek hitro vzpostavi ravnovesje! Pomembno se je nauciti, ziveti in razmisljati takole: "Najvecja ljubezen je cloveka spustiti. Spustiti iz zavesti in srca, da lahko zivita oba naprej, svobodno, brez okovov in slabih dejanj." Vendar: cloveka kljub temu se vedno lahko ljubis. Ves le, da s svojo ljubeznijo zelis obema boljse, kvalitetnejse zivljenje. Ker se tole: lahko se zgodi, da dva taka cloveka prideta spet skupaj cez nekaj casa, ko oba spoznata se tistih nekaj delcev, ki so jima manjkali za skupno pot. Takih ni ravno veliko, vendar je mozno. Odgovor PUPI: Rad bi ti rekel tole: on ni tisti, ki ti daje lepe obcutke, temvec si to sama, on je, kot receno, samo medij. In seveda, pride naslednji... Kar moras ti v tem casu narediti je to, da pogledas, kaksen namen je bil, da si ga spoznala. Poglej, kaj te je hotel nauciti. Mogoce ti to ne bo jasno takoj, vendar vztrajaj. Pomembno je za tvojo naslednjo zvezo, kjer bos lahko to spoznanje uporabila. In ko ti bo enkrat lepo prakticno cel cas, potem si prisla do cilja. Vsak se pa sam odloca, ali verjame v cilj ali ne. ---------------------------------- Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.
HHV Objavljeno Junij 11, 2002 Objavljeno Junij 11, 2002 Vprašanje dr. Gregsu: Ob zgornjem modrovanju se mi je utrnilo naslednje vprašanje: Ali je mogoče, da se človek zaljubi večkrat in to v isto osebo? Seveda obstajajo variante, da se to dogodi večkrat zaporedoma ali pa se vmes pojavi celo zaljubljenost v neko tretjo osebo. Kaj se pravzaprav dogaja v teh vmesnih fazah. Ali gre pri ponovitvah le za nadaljevanje ene in iste zaljubljenosti ali pa se čustvo ljubezni pojavi na novo, iz ponovnega začetka!! Poznam namreč primere dolgoletne zaljubljenosti, ki sta jo sodelujoča enostransko prekinila in nadaljevala z romanco vsak na svojem koncu, nakar sta se spet našla. O čem govorimo pri ljudeh, ki tako kroženje večkrat ponovijo??? Lep pozdrav od vašega bivšega pacienta Horjota
HHV Objavljeno Junij 11, 2002 Objavljeno Junij 11, 2002 Pa še en medklic v temo o zaljubljenosti v čustva! Mislim da ste z razglabljanjem o tem zadeli žebljico na glavico. Zdaj ima pa vsak ki to čita dovolj dela sam s sabo, da razčisti v kakšni obliki se ljubezen pojavlja pri njem. Ljubi svoja čustva ali ljubljeno osebo? Se je v imenu ljubezni pripravljen odreči vsakršni obliki posestvovanja in "kontrole"? Je v imenu ljubezni pripravljen ljubljeno osebo tudi za vedno izgubiti? Katera od teh dveh oblik čustev pa je pravzaprav tista "prava ljubezen"? Ali sploh obstaja, ali pa je vse skupaj le plod naše domišljije in organskih potreb? Malo sem nabluzil, zato se spoštovanemu občinstvu prijazno opravičujem! LP HHV
pupa Objavljeno Junij 11, 2002 Objavljeno Junij 11, 2002 O tem sem imela po Ajinem postu veliko za premišljevati. Ampak sem prišla do zaključka, ki mi še vedno ne potrjuje, da ljubim njega in ne občutke, ki sem jih imela z njim, ali pa obratno. Je pa res, da čutim neko brezpogojno ljubezen. Kjer ne mislim na to, kaj bom jaz imela od tega, ali bom ljubljena, ali bom to ljubezen še lahko dajala.... tudi me ne daje ljubosumnost. Če si najde deklico, mu želim vso srečo tega sveta... ne glede na to, da s tem priznam sama sebi, da se najina sreča ne bo ponovila.. ali pa ljubezen. Saj je vseeno kako to sedaj označim. Ker je človek, ki je vreden vsakega greha, pa čeprav je bilo enkrat lepo rečeno, da grehov kot takih ni, vse je odvisno od lastnega dojemanja. Verjetno obstaja karakter na svetu, ki je podoben njegovemu. Vprašanje, če ga bom še kdaj najdla.. vprašanje, če si ga sploh želim, čeprav vem, da mi ta karakter ustreza..... pravzaprav ne vem kaj si želim, vem le, da mi je hudičevo lepo, da mi ni vseeno, kaj bo v prihodnjosti z zavedanjem, da ne morem vplivati na njo.... in resnično si še želim drug čas in kraj, kjer se bova srečala. PO domače povedano hočem še eno možnost. Čeprav pravijo (BTW sem tudi sama tako mislila), da enkrat končana veza ni nikoli tako polna, plodna, rastoča, kot je prva. Verjamem pa tudi, da se najde par, ki prvič niti ni dobil možnosti. Ali je to zaradi zunanjih dejavnikov, ali je to zaradi tega, ker sta se morala prej še nekaj naučiti, preden sta lahko spet stopila skupaj... mogoče je ravno zaradi tega njuna veza bolj polna. Predvsem sem se naučila, da poslušaj svoje srce. Čeprav moje srce kriči po dejanjih, katere bi pustile prevelike negativne posledice... ker vem, da še ni moj čas... verjamem pa v to, da je treba poslušati srce. HHV, če si sposoben dojeti, kaj si prvič delal narobe in če si želiš iti po poti, ki te lahko osreči, zakaj pa ne. Prvič tako razmišljam, mogoče zato, ker sem bila z osebo, pri kateri mislim,da se še ni zaključilo. Mogoče so to moje blodnje, želje..... Dejstvo je tudi, da se celo življenje učimo. Dostikrat nismo zreli za določene izzive, dejanja in v končni fazi tudi veze. Mogoče nam je dano nekaj malega, zato da imamo potem možnost to popraviti in takrat nam je dano veliko več... več, kot si lahko misliš. Vse pa je vprašanje ali delaš s srcem ali z razumom. Dobra mera enega in drugega je pa verjetno ideal, katerega je praktično nemogoče dosežti, ali pač? I want some more!!!! Popravil/a - pupa dne 11/06/2002 ob 08:12:59
Roni Objavljeno Junij 11, 2002 Objavljeno Junij 11, 2002 Dr. Gregs; ta vprašanja niso zate, ker sem že bila tvoja pacientka in želim še laična mnenja... najraje tistih, ki me ne poznajo... oprosti, ker izkoriščam tvojo ordinacijo... § ko doživiš popolno ljubezen... ko se popolnoma predaš... ko samo daješ brez pričakovanja, da dobiš karkoli nazaj... ko ti samo dajanje zadošča za popolno srečo... ko veš, da želiš, da traja do smrti enega ali drugega... ko vso to nirvano doživiš in se zavedaš sreče, da se je to tebi zgodilo vsaj 1x v življenju... ko veš, da je neponovljivo... vse drugo bo samo približek... in izgubiš!!! imaš pravico do žalovanja? do nezaupanja? do strahu? in, če: kako dolgo? in zakaj ne za vedno? saj sem vendar živela srečo, ki jo mnogi nikoli... imam možnost večkrat zadeti na tej loteriji življenja? VeRonika
pupa Objavljeno Junij 11, 2002 Objavljeno Junij 11, 2002 Roni menim da imaš. Saj si sam krojiš življenje, srečo, zaupanje in samozavest in ljubezen. Če si enkrat doživela vso ljubezen tega sveta, vse kar si pričakovala, ali pa še več, ne vidim razloga za strah, nezaupanje in umik v večno osamo. Je to potrebno?? Po drugi strani, če si to res vse doživela, si tako čutila in se je potem le sfižilo. Je bilo to res to? Potem prideš na enaka vprašanja, kot si jih postavljam jaz. MOgoče pa to le ni bilo to... mogoče je bila le predpriprava na tisto, kar te res čaka. In zaradi strahov in žalosti in predvsem občutka, da si tak al tak vse doživela (čeprav nisi) spustiš?? Spomni se moje včerajšnje besede Roni!! Nikoli več.... daj si to v misel, pa vidi, ali ti bo všeč ali ne... pa spomni se tudi na svoj stavek: hočem verjeti v pravljice. S tem stavkom si povedala vse, sedaj moraš samo še narediti. Se spustiti po reki, katere ne poznaš, ne da bi za trenutek pomislila, da bi se prijela veje. Pusti.... ker v končni fazi, tudi če se ta reka konča, imej vedno v glavi: ok, probala sem... ampak vseeno... nič ni hudega, če se je končalo. Saj sem že enkrat imela.... saj sem doživela, ljubila, dajala in prejemala. Vse kar si si želela. Kaj ni to to??? Nekateri mogoče nikoli ne bomo imeli take sreče... ali pač. Go Roni, Go!! I want some more!!!!
Roni Objavljeno Junij 11, 2002 Objavljeno Junij 11, 2002 "Po drugi strani, če si to res vse doživela, si tako čutila in se je potem le sfižilo. Je bilo to res to?" ni dvoma kaj je bilo! "pa spomni se tudi na svoj stavek: hočem verjeti v pravljice. S tem stavkom si povedala vse, sedaj moraš samo še narediti. Se spustiti po reki, katere ne poznaš, ne da bi za trenutek pomislila, da bi se prijela veje. Pusti.... ker v končni fazi, tudi če se ta reka konča, imej vedno v glavi: ok, probala sem... ampak vseeno... nič ni hudega, če se je končalo. Saj sem že enkrat imela.... saj sem doživela, ljubila, dajala in prejemala. Vse kar si si želela. Kaj ni to to??? Nekateri mogoče nikoli ne bomo imeli take sreče... ali pač. " in ko se tudi po reki že spustim in ugotovim, da mi iskanje ne nudi nobenih užitkov?... se lahko naveličam in opustim misel na iskanje?... okolica se ne obremenjuje s tem, da ženska išče in ne najde... hude pomisleke in zaključke pa dela, če vidi, da je ženska sama vendar ne osamljena... hočeš močnejšo besedo za tako žensko? če omenim čustveno frigidnost, me bodo pa linčali!!! Pravljičarka
aja Objavljeno Junij 11, 2002 Objavljeno Junij 11, 2002 quote: ...ko veš, da je neponovljivo... vse drugo bo samo približek... in izgubiš!!! imaš pravico do žalovanja? do nezaupanja? do strahu? in, če: kako dolgo? in zakaj ne za vedno? saj sem vendar živela srečo, ki jo mnogi nikoli... imam možnost večkrat zadeti na tej loteriji življenja? VeRonika Žalovanje v kakršnikoli obliki se mi zdi nuja. Ker bolečina obstaja in jo je treba izživeti, dati iz sebe. Ker če jo ignoriraš, bo slej ko prej udarila na plano....v nekem trenutku, mogoče čez tri leta, ko te bo iz tira vrgla stvar, ki mogoče sploh ne bo imela veze s tem.... Seveda imaš pravico do nezaupanja in strahu! Nimaš pa pravice tega prenašati na osebe, ki so ti blizu...kar se dostikrat dogaja..........- spoznaš fanta, se zaljubiš vanj (oz. v občutke, ki ti jih vzbuja), a ga zaradi svojih strahov in nezaupanja, ki jih prenašaš nanj, lahko zelo prizadeneš in uničiš odnos. Najhuje je, ker v drugih neprestano iščeš NJEGA, ki je neponovljiv....dobro veš, da ga ne boš nikoli našla (saj je bil vendar neponovljiv!). NEHAJ! Mogoče ti bo sedaj hudo, ko boš to prebrala, a drži - kako pa veš, da je bil samo on neponovljiv?? Vsak človek je neponovljiv. Vsi občutki so neponovljivi. Je pa res, da niso vsi enako močni. Odpri se, začenjaj spet čutiti, čimmanj obremenjena s preteklostjo in ne bodi omejena na samo tiste občutke, ki si jih doživela in ki so ti toliko pomenili...... Ker, mogoče mi sedaj ne boš verjela, ko bo pravi čas in ko boš ti pripravljena, bo prišel....drugačen, a vseeno neponovljiv zate. A vzemi si čas. Ne prehitevaj. Potrpi. Nekje te čaka sonce, a ne more do tebe, ker imaš preveč oblakov nad sabo! Počisti. Izživi. In boš doživela. Mogoče spet ne za vedno....kaj pa pomeni VEDNO???? Nekoga lahko ljubiš tudi, ko fizično ni več prisoten (če je bila to res ljubezen, neomejena s fizičnim). Otresi se obremenjenosti s fizično prisotnostjo.....ljubiš zato, ker je ljubljeni ob tebi, te objema, nudi zavetje in varnost?; ko pa gre, ti 'odvzame' vse te občutke....in kaj ostane? Praznina ali prijetna toplina okrog srca? Sama sem tri leta iskala, večkrat našla, a vedno prizadela, ker sem dala slutiti, da mi nikoli ne more pomeniti toliko, kot mi je on....potem je nekdo prehitel mene, s podobno izkušnjo...in me pustil....takrat sem začela dojemati, kaj se dogaja.... Nehala sem iskat, zbrisala sem iz glave vzorec, šablono...in začela živeti, uživati. Najprej sama....kmalu je prišel še on - neponovljivi; drugič v mojem življenju. Aja
Roni Objavljeno Junij 11, 2002 Objavljeno Junij 11, 2002 Ne prehitevam! Jaz sem tista, ki si želi za to vzeti čas do konca sveta! Nisem tista, ki išče! Drugi najdejo mene in me želijo "ozdraviti"! Ti si vsaj iskala, našla in prizadela! Ne iščem, najdejo me, hočejo pomagati,(p)ostanejo prizadeti! Pa čeprav na začetku položim vse svoje karte in jih tudi odprem!
Gregs Objavljeno Junij 11, 2002 Avtor Objavljeno Junij 11, 2002 Dr. Gregs odgovarja: quote: Dr. Gregs; ta vprašanja niso zate, ker sem že bila tvoja pacientka in želim še laična mnenja... najraje tistih, ki me ne poznajo... oprosti, ker izkoriščam tvojo ordinacijo... Roni, pa to ni MOJA ordinacija.. jaz sem samo krmar in vodil pogovor... . Vsak je dobrodosel, ki zeli kaj povedati in prebrati. Torej: dobrodosla!... Tvoje mnenje sem, posteno povedano, kar pogresal... Mimogrede: pacientov ni... vsak ima pravico po svoje razmisljati. Mozno pa je, da ga/jo to razmisljanje ovira pri bolj polnem zivljenju. To je vse. ---------------------------------- Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.
Gregs Objavljeno Junij 11, 2002 Avtor Objavljeno Junij 11, 2002 quote: če omenim čustveno frigidnost, me bodo pa linčali!!! Nihce te zaradi tega ne bo lincal. Najbrz bos pa slisala drugacna mnenja... Ne, PREPRICAN sem, da bos slisala drugacna mnenja.... ---------------------------------- Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se