Grand enduro Slovenija

[hajoktejn]

Hoces rect da dam kockaste gume gor in gasa v prvi blat? Hmm..

Jp Prid na moj konc, blata kokr češ

[biker77]

Ma ne vem. Se mi zdi da je vseen bolj cestni model. Bom enkrat probal mal. Se mi zdi dokaj tezka zadeva da bi se po terenu zajebaval z njo..in ce kej odlomim tut ne vem kje bom druge dele dobil..

[miklavc]

Po terenu se da peljat z vsakim motorjem, smao pravilno ga je treba opremit in se ga navadit vozit. Jaz sem z malo dodelave mojega KLE-ja prišel skoraj povsod (pomanjkanje terenskih izkušenj) kjer so šli ostali z XT660Z, 640 Adv,... 

[Ni3ous]

Fantje s tole debato o najprimernejšem motorju ne boste prišli do konca...  

 

Naša mnenja se bodo še naprej razlikovala iz sledečih razlogov. 

 

Npr, umirjen voznik, ki se pelje rad po makadamu, vendar lepem makadamu in naredi veliko km, je mnenja, da je najprimernejši motor nekaj v rangu GS 1200. 

 

Nekdo z malo izlušnjami offroada bo seveda želel lažji motor. Isto bo želel lažji motor nekdo, ki se zaganja v težke terene. 

 

Če bi vprašal tišača, ki išče zahtevnejše terene bo povedal, da je treba najt nekaj z hudim vzmetenjem, ker se bo drugače vse razpadlo. 

 

Kdor ima slog vožnje tak, da  išče težke terene in dela v istem potovanju tudi večje tranzite, seveda ne bo izbiral hard endure, čeprav bi mu na terenu najbolj prav prišla. 

 

Zarad takih in podobnih razlogov ima sedaj vsak svoj predlog, kaj bi blo po njegovem najprimernejše.

In kdor te razloge razume, potem ne vsiljuje drugim svojega predloga o najprimernejšem motorju.

 

Glede na moj slog vožnje, teren po katerem najbolj uživam, glede na moje želje in potrebe mi zaenkrat najbolj odgovarja malo predelana tenerejka. 

Za moj okus še niso naredili motorja, ki bi mi  že serijski  bolj ustrezal.

Poleg tega pa moji prijatelji enduraši, s katerimi se redno in najraje vozim vsi vozijo isti rang motorjev, večinoma prav tenerejke.

In če bi jaz izbral sedaj en motor, ki bo boljši po terenu in slabši za tranzite, se bi v prihodnjih potovanjih slabše ujeli. 

Pri tranzitu bi jih težko dohajal, vibracije bi me ubijale in celodnen tranzit bi bil zame veliko bolj naporen. 

Po terenu bi jih pa moral skoz čakat, ker mi s težjimi motorji ne bi mogli sledit.

 

Očitno bom moral najt čas za nadaljevanje reporta, da ne bomo čist offtopic.

[ludiluka]

Fantje s tole debato o najprimernejšem motorju ne boste prišli do konca...  

 

Naša mnenja se bodo še naprej razlikovala iz sledečih razlogov. 

 

Npr, umirjen voznik, ki se pelje rad po makadamu, vendar lepem makadamu in naredi veliko km, je mnenja, da je najprimernejši motor nekaj v rangu GS 1200. 

 

Nekdo z malo izlušnjami offroada bo seveda želel lažji motor. Isto bo želel lažji motor nekdo, ki se zaganja v težke terene. 

 

Če bi vprašal tišača, ki išče zahtevnejše terene bo povedal, da je treba najt nekaj z hudim vzmetenjem, ker se bo drugače vse razpadlo. 

 

Kdor ima slog vožnje tak, da  išče težke terene in dela v istem potovanju tudi večje tranzite, seveda ne bo izbiral hard endure, čeprav bi mu na terenu najbolj prav prišla. 

 

Zarad takih in podobnih razlogov ima sedaj vsak svoj predlog, kaj bi blo po njegovem najprimernejše.

In kdor te razloge razume, potem ne vsiljuje drugim svojega predloga o najprimernejšem motorju.

 

Glede na moj slog vožnje, teren po katerem najbolj uživam, glede na moje želje in potrebe mi zaenkrat najbolj odgovarja malo predelana tenerejka. 

Za moj okus še niso naredili motorja, ki bi mi  že serijski  bolj ustrezal.

Poleg tega pa moji prijatelji enduraši, s katerimi se redno in najraje vozim vsi vozijo isti rang motorjev, večinoma prav tenerejke.

In če bi jaz izbral sedaj en motor, ki bo boljši po terenu in slabši za tranzite, se bi v prihodnjih potovanjih slabše ujeli. 

Pri tranzitu bi jih težko dohajal, vibracije bi me ubijale in celodnen tranzit bi bil zame veliko bolj naporen. 

Po terenu bi jih pa moral skoz čakat, ker mi s težjimi motorji ne bi mogli sledit.

 

Očitno bom moral najt čas za nadaljevanje reporta, da ne bomo čist offtopic.

 

Nisem od endurota ampak komaj čakam na nadaljevanje 

[NAČO]

Nadaljuj, stari, hitro nadaljuj!!   

 

 

 

[Ni3ous]

Po večinoma asvaltni vožnji prejšnjega dne, in po spanju v  mestu, v hotelu, smo bili drugi dan veseli, da nas spet čaka enduriranje in spanje ob tabornem ognju v naravi... 

Jutro je bilo toplo in sončno, čakal nas je še en dan sončne pripeke v Albaniji. 

 

Iz Bajram Curri-ja smo se napotili proti dolini Valbone.

 

Kmalu iz Bajram Currija, se začne makadam.

 

 

 

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=JYN1vCs6pC0&feature=youtu.be

 

 

Cesta je široka in lepa, prometa pa je malo, tako da se ga lahko kar fajn tišči.

 

 

 

V zgornji polovici doline se začne asvalt. 

Očitno smo prišli par let prepozno. Glede na količino cestnih del, pa bo verjetno kmalu vsa dolina v asvaltu. 

Ampak razgledi na gorske vršace so še vedno lepi. 

Resnici na ljubo pa - kdor je bil v Logarski dolini je že videl nekaj primerljivega. 

 

 

 

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=nFep9tSOyms&feature=youtu.be

 

 

 

 

Reka Valbone pa je še vedno lepa in čista. 

 

Ko prispešdo konca doline, se konča tudi pot. Preko planin je možno  le peš. 

V tej dolini je turistov že kar precej. Sever Albanije se hitro razvija/asvaltira, z boljšimi cestami pa prihajajo tudi turisti. 

 

 

Morda ravno zaradi turistov, vendar dolina Valbone me ni očarala.

Jug Albanije nam je bil ljubši.

Tam je  skoraj povsod makadam,  več odročnih planin, neokrnjene narave, še posebej pa zagotovo ne srečaš turistov, v kolikor iščeš bolj odmaknjene poti. 

Tako smo na koncu te doline spili pivo v  restavraciji, vzeli še enega za s sabo in se odpeljali nazaj od koder smo prišli. 

 

Ponovno preko reke Valbone

 

Iskali smo kak tolmun, kjer bi se malo osvežili v opoldanskem soncu.  

 

Matic je imel še eno izmed naših mnogih predrtih gum. 

[Ni3ous]

Bil je lep plac za menjavo gume. 

Lep razgled, senca in hladen pir, katerega smo nabavli v restavraciji na koncu doline Valbone. 

 

Šli smo zaplavat v reko, vendar nimam slik, ker so se tam sončile dve čehinje zgoraj brez, pa se nismo hoteli slikat okoli njiju, da ne bi zgledal kot kaki bebci. 

 

 

Nacho ujet v hvalnici bogovom endura. 

Tole bo ena o fotk za enduro koledar. 

 

Po skalah skače kot s kakim trialom. 

 

 

Rok je falil stezo, pa se je mal zaplezal. 

http://www.youtube.com/watch?v=jTxmrUJ7Pag&feature=youtu.be

 

 

Po postanku in osvežilnem plavanju, smo se spet kaj hitro spakiral in se šli igrat na makadame.Cesta je bila široka in fajna, pa sem ga pičil naprej na polno. 

Potem pa sem slikal preostanek grupe, ko so se bližali.

 

Ker so bile ceste dobre, smo hitro napredovali in smo kmalu prispeli na Komani Lake. 

Od tu naprej gremo del poti s trajektom proti Shkoedru. 

 

Najprej smo se šli vržt v ledeno mrzlo reko. 

Mislim, da sem bil hitreje zunaj, kot pa v vodi. 

 

Potem smo naložili motorje na bustrajekt. 

 

Tole je pravzaprav cel kompleten avtobus, s potniškimi sedeži, šoferskim volanom in vsem ostalim... pritrjeno na večjo barko.

 

 

 

Tale šofeđija avtobusa je kapitan.

 

Ja povsod po albaniji se ponavadi lahko kadi.

 

Dobili smo hladen pir in uživali v cca 2,5 - 3 urni vožnji

 

Našli smo si sedeže v "prvi vrsti" z najboljšim pogledom na čudovito sotesko.

 

 

 

 

Popravljeno September 11, 2014. Popravil Ni3ous

[Ni3ous]

 

Končna postaja je pri jezu, poleg tega tunela. 

Ta tunel je tudi izhod iz soteske. . 

 

Razložili smo motorje in veseli smo  bli, da nas spet čaka vožnja z motorji. 

http://shrani.najdi.si/?27/5e/2DYdfKT4/img5650.jpg

 

Po kakih 40 kilometrih zjahanega asvalta in nekaj med makadamom in asvaltom, smo začeli iskati plac za kampiranje. 

 

Našli smo ga tule. 

Bila je lepa ravna podlaga za spanje, dovolj lesa naokoli za ogenj...ter lep razgled na reko pod nami.

 

Ta kamp plac smo imenovali Kalifornija, ker nas je podrast in teren spominjal kot na terene po Kaliforniji.

 

Vsak se je zapodil v svoj konec, in nabral nekaj lesa. Matic pa je z motorjem privlekel nekaj debelih, da bodo za čez noč. 

Naredili smo si lep taborni ogenj. 

 

 

In fino večerjo. 

 

Katero smo zopet pripravili v žerjavici.

 

 

Nismo mogli spat, da ne bi zaflikal vsaj še eno gumo. 

 

Očitno je glavno naravno bogastvo v Albaniji obilica žebljev.

 

 

Enduro devil.

Še ena slika za koledar? Tole bo bolj koledar za puncam delit

 

Bilo je že pozno, ko so se že vsi odpravili spat, in postala je tišina. 

Sedel sem ob ognju in poslušal šumenje poletne sape med grmovjem. V daljavi se je oglašala neka ujeda. 

Še zadnjič sem pred spanjem naložil les na ogenj, preden sem se  odpravil spat. 

 

Tole je zadnje slika, ki sem jo posnel, ko sem se tudi sam uležal poleg motorja in zaspal.  

 

 

 

.

[hajoktejn]

Amfibija

[miklavc]

Danes sem prvič peljal mojo LC4-ko na turo  , prvi del asfalt (Pavličevo sedlo) drugi del pa makedam iz Solčave v Črno na Koroškem. Po vseh terenskih vožnjah z KLE-jem po teren sem mislil da vem kaj delam na makedamu ampak mi je moja nova zverina hitro dokazala nasprotno      Je pa tudi res da je motor trenutno neprimerno opremljen za terensko raziskovanje 

[SF]

Oooo čestitke! Čak... Kaj pa je narobe z gumami? Pa sej imajo profil...

[Ni3ous]

Hudo, bravo!

Zdej pa ornk gume gor in trenirat.

Benduro bo kmal

...

 

Da nadaljujem z potopisom...

 

Zjutraj smo se odločili, da tokrat ne obiščemo doline Teth in Tamare, ker smo že veliko lepega videli na jugu, bili  po zelo odročnih krajih, pa nam tudi  zato nam nekako turistična območja v slogu "Valbone"  tokrat ne sedejo. Nekaj moramo pa tut za drugič pršparat. 

 

Zato je bil to za nas zadnji dan v Albaniji.

V cca enem tednu albanije smo  prevozili ogromno lepih poti, za krasnimi razgledi... Videli smo veliko lepih jezer, lepih pokrajin, nekaj odmaknjenih vasic in spoznali prijazne ljudi. V tem času se je zgodilo veliko zgodbic in doma na kavču vsekakor   nikdar ni tako razburljivo. 

 

 

Torej naša današnja destinacija je obala MNE.

 

Tik preden smo zapustili naš kamp imenovan Kalifornija, nam je zmanjkalo vode, zato je bila to naša prva jutranja prioriteta, za tem  pa sledi jutranji ritual s kavo. 

 

Kmalu naletimo na ta fanta za cesto ob hladnem izviru. 

Poleg sta prodajala sokove in prigrizke, pa smo nekaj nabavili, da bosta imela nekaj od tega. 

 

 

 

 

Preden smo prišli do naše kave, je sledil en defekt na tešče

Če se prav spomnim je bil spet en žebelj. 

 

 

Po kavi in še nekaj voćžnji prispemo v zelo prometen Skadar. Nabavimo nekaj flik za gume, pojemo nekaj v pekarnici in nato kar pičimo naprej proti Bar-u.

 

Kratka trasa dneva od kampa do Bara. 

 

 

Po toliko dneh v notranjosti države, smo bli zelo veseli, da smo prispeli do morja. Sedel nam je en easy popoldne, sproščanje in zabava. 

Zapeljali smo direkt na plažo, se znebili opreme in direkt v fino vodo. Kolk je pasalo!

 

 

 

Potem smo šli obiskat mojega starega prijatelja, ki je lastnik restavracije. Po 7 letih še vedno pripravlja  odlično hrano. 

 

 

Klasika od hrane - mix sa roštilja

 

 

Fajn smo se napokal, potem pa samo nazaj na plažo in v barčku smo obviseli do konca. 

 

 

 

 

To noč smo spali na plaži, pod senčniki direkt  pred kafičem.

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

.

Popravljeno September 17, 2014. Popravil Ni3ous

[miklavc]

@SF: Hvala, gume imajo pa profil samo po robovih 

@Ni3ous: Tak je plan zaenkrat  :grim  Potopis pa samo 

[Buschi]

...drugi del pa makedam iz Solčave v Črno na Koroškem...

Lepši, manj prometen, bolj zahteven in z lepšimi rezgledi je iz Lepe Njive prek najevske lipe v Črno.

[miklavc]

Lepši, manj prometen, bolj zahteven in z lepšimi rezgledi je iz Lepe Njive prek najevske lipe v Črno.

 

Hvala za info  , bo treba preverit ko popravim KTM-a, če si za skupno vožnjo se lahko slišiva prek PM  . 

[poggy]

Hvala za info  , bo treba preverit ko popravim KTM-a, če si za skupno vožnjo se lahko slišiva prek PM  . 

Bi se js tudi pridružil...

[Ni3ous]

Da nadaljujem z našo enduraljko...

Report se počasi končuje, vendar ne še čisto...

 

Po žuru, sem se zjutraj zbudil takole tik pred sončnim vzhodom, na plaži, ob motorju.

 

Ta dan je bilo res vroče in temperature so se dvignile do 38 stopinj. Imeli smo kar nekaj tranzita do Durmitorja in ustavli smo se samo 1x pri Podgorici, le za gorivo.

 

Za Nikšičem se je cesta začela vzpenjati. In kmalu po odcepu, se mi je predrla guma.

To opravilo ni bilo več zabavno kot prve dni.

 

Vsaj lepo je blo naokoli.

 

 

Po poravilu smo nadaljevali 5 minut in sledil je še en gumidefekt. 

Ker smo videli tablo Eko Selo, sem se kar peljal po prazni in upal,  da heavy duty guma in rim lock zdržita. 

In sta. 

 

Plac je bil res na lepem. iz terase pa krasen pogled na dolino reke Pive.

 

 

Ker se nam je še en gumidefekt zdel sumljiv, je Mičo pregledal plašč in našel cvek v gumi, katerega sem v prvo očitno spregledal. 

 

Tu smo bli vsaj na lepem placu, z hladnim pirom na mizi, pa smo flikali lepo v izi. Zaflikal smo tudi rezervne zračnice.  

Popravljeno September 23, 2014. Popravil Ni3ous

[Ni3ous]

Nato smo prečkali Pivo in se zagnali na drugo stran, nazaj v hrib v gorsko verigo Durmitor. 

 

Ko smo prišli do makadamov, smo poiskali plac za kampirat. Tak položaj je super, ker se zjutraj takoj začne teren, brez tranzitov.

 

 

 

 

 

 

Naslednje jutro je bilo sončno in sveže. Nočili smo nekje na 1400 m nadmorske višine. 

 

Kmalu po jutranjem  štartu so sledili taki pogledi. 

 

 

Vmes smo srečali tole prijazno gospo, ki je ravno kuhala marmelado na vrtu.

 

 

Povabila nas je na klepet in zajtrk s kavo.

 

Včasih je delala v Podgorici na banki, sedaj ko je v penziji, pa se je preselila v planine, na vikend, da uživa v miru. Še vedno pa ji zelo sede družba in pogovori. 

 

 

Imeli smo prijetno jutro z  njo. Okrepčala nas je kot lastna mati svoje sinove.

Dala nam je poslednje napotke potrebne, da najdemo tiste steze po durmitorju, ki sicer niso označene. 

 

 

 

In smo jih tudi našli.

 

To je bil prijeten in miren kraj. 

http://shrani.si/f/2e/xb/4v4EoCMS/img5810.jpg[/img]

 

Del trase preko Durmitorja.

 

Kasneje smo prišli do slemena, in kmalu do asvalta. Sledil je počasen spust na drugo stran. 

 

http://shrani.si/f/1Z/dI/2VVR4haF/img5825.jpg[/img]

 

Popravljeno September 23, 2014. Popravil Ni3ous

[Ni3ous]

Nato smo se spustili do jeza Mratinje

 

 

http://shrani.si/f/19/NX/2EdV4t8p/img5845.jpg[/img]

 

Pogled na levo stran jeza

 

In na desno:

 

Nekaj statistike

http://en.wikipedia.org/wiki/Mratinje_Dam

 

Ob visoki vodi pa zgleda takole. 

http://www.youtube.com/watch?v=k5eFJScTUY8

 

Pot nas je vodila v Bosno preko Ščepan Polja

 

Na meji smo prečkali reko Taro.

 

Na drugi strani je Bosna.

 

Ne moreš falit Bosne

 

Pičili smo mimo Sarajeva in v Jablanici našli kamp. 6 oseb, motorji in spanje skupno za 12€.

Imenuje se Miris Ljeta.

https://www.facebook.com/kampmiris.ljetaostrozac/photos

 

 

Voda je bila ravno pravšnja za kopanje.

 

 

Matic kot kapitan.

 

Zvečer smo ob pivu delali nove plane za naslednji dan. 

 

Mitja in Rok gresta jutri po asvaltu direkt proti domu. 

Jaz Matic in Nacho, pa bomo poskusili najti kake hude terene proti Hrvaški obali. 

 

Nadaljujemo samo še trije. Zna bit da pade kak terenski  Blitzkrieg.

Popravljeno September 23, 2014. Popravil Ni3ous

[hajoktejn]

Zakon fotke, super napisano, dejansko se kr vživim ko tole berem in gledam, tko da vsaj mal manj trpim k nism bil zraven

[corser]

Tudi jaz uživam ob teh objavah. Celo tolk sem se vživel v zgodbo, da sem včeraj fasal žebelj v gumo...

[Ni3ous]

Na poti smo že 12 dni in bližajo se poslednji enduraški dnevi na poti iz Albanije proti domu.

Poskušamo zaužiti še največ kar lahko v tem času. 

 

Po kampiranju na Jablaniškem jezeru sta to jutro Rok in  Mitja odšla po asvaltu proti domu v SLO. 

Jaz Nacho in Matic pa  bi radi preko bosanskih planin prišli do hrvaške obale čim bolj po stranpoteh.

 

Najprej zjutraj  na zajtrk v Jablanici. 

 

 

 

Burek izpod sača. 

 

 

Naš plan je bil po makadamih proti Blidinjam, čez planine do Ramskega jezera in proti Ravnem. 

 

Iz Jablanice je sledil asvaltni vzpon, nato makadam. Pred Blidinjsko planoto  so ta vrata in začne se dobra široka asvaltirana cesta ki vodi preko cele planote. 

Vendar po 20 metrih asvalta zavijemo takoj desno in dol iz asvalta nmakadame proti Ramskem jezeru.  

 

 

Pogled na planoto kjer se nahaja Blidinjsko jezero

 

 

Višinski profil prvega dela trase. Večinoma smo bili kar visoko.

 

 

Razgledi so bili lepi. 

 

To potovanje nas je začela šesterica, sedaj smo bili samo še trije uigrani enduraši. Dinamika vožnje je bila natempirana. Ustavljanja zelo malo. . 

 

Na nekaterih odsekih je bila široka pot.

 

 

Ramskem jezeru smo se približali preko gorskega prelaza od zgoraj.

 

 

Lepi pogledi. 

 

 

Od ramskega jezera naprej je bilo nekaj asvalta, vendar lepa pokrajina.

 

Da nam na asvaltu ne postane dolgčas... .

 

 

Po 15-20 km asvalta smo spet skrenili na makadam proti Ravnem. 

 

 

Sledilo je nekaj hitrostnih odsekov in veliko zabave

 

 

 

 

 

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=JkLBgPPTj0g&feature=youtu.be

 

 

Malo pred Gornji Malovan smo hotli usekat bližnjico čez polja... 

 

Po treh kilometrih slaloma med balami, je bil prevelik močvirnat potok, zato smo morali obrniti.

Je blo pa vsaj zabavno. 

 

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=oZNk1QpfUL0&feature=youtu.be

[Ni3ous]

 

Cesta za  Livno proti  Glamoc-u je bila res huda asvaltna cesta. Odličmno izpeljani ovinki ravno za cestaše. 

 

 

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=Z6UtZCTtdtE&feature=youtu.be

 

 

 

V kraju Glamoc:

 

 

 

Pogost pogled na pokopališča

 

 

Pri Glamocu smo zopet skrenili na makadame. Dinamika je bila huda in brez ustavljanja. 

 

 

 

 

Lepi pogledi

 

Še nekaj hitrostnih

 

Bosanska pokopališča privabijo nenavadne občutke. 

 

 

 

 

 

 

Minska polja so pač še vedno zelo pogosta v  Bosni. 

Ravno zato ni pametno iti v Bosni zares offroad, kar čez travnike ipd... 

 

 

Zato je treba sence za postanek izbrat preudarno. 

To je bil naš prvi postanek od Glamoca naprej. Našli smo dobro makadamsko žilo, ki se je nadaljevala 60 kilometrov dinamične vožnje v stoje. Na parih križiščih sem preveril za sabo, da ju počakam, vendar sta mi bila za petami, pa sem samo tiščal dalje. 

 

 

Po prijetnem počitku in okrepčilu, nam je že pasalo vozit po terenih dalje.  

 

 

 

 

 

 

[Ni3ous]

 

 

 

 

 

 

Vendar smo ostali na odročnih potkah predolgo... Morali bi iti po asvaltu na mednarodni mejni prehod. 

Prišli smo do meje in prehod je prepovedan.