tema, ki naj gre prosto pot

[Pravokotar]

Pa lepo urejene posušene kače

[Pravokotar]

In za dobro mero še želvice

[Vale]

Pogledala sem te,

globoko v oči

in videla v njih otroka, ki sanja

in misli, da živi.

Gledala sem tvoje misli

in videla, da se igraš,

da nisi iskren,

da ne veš, kaj točno je to, kar si želiš,

ker se bojiš.

Gledala sem tvoja čustva

in videla, da so ujeta,

kot ptica v zlati kletki,

ker si ne upaš biti to,

kar občutiš.

Pogledala sem v tvoje srce

in videla,

mnoge, neizpolnjene in hrepeneče želje.

In ti rekla oprosti

ter se obrnila, da bi odšla.

A sem obstala...

In pogledala, globoko,

še v tvojo DUŠO,

jo prepoznala

ter se ji priklonila....

ARELENA

[Pravokotar]

Kitajsko hrano verjetno do potankosti obvladate iz kitajskih restavracij, ki se bohotijo v vsaki slovenski vasi z več kot petimi prebivalci. No, to ni tiste vrste hrana, ki jo nudijo v HK. Kadar se med svojim kratkim obiskom nisem odločil, da bom grizljal pringlse in toblerone, sem bil največkrat deležen nečesa, kar je bilo zavito v nekaj drugega. Včasih pa tudi nečesa tretjega, kar je plavalo v nečem četrtem. V glavnem je bilo okusno in po vsem sodeč netoksično. Nisem pa rinil v kelnarje z vprašanji, kaj to pravzaprav je. In še manj, kaj je bilo, dokler je še migalo. Čemu bi človek po nepotrebnem rinil v depresijo? Še prerada pride sama.

Restavracije so zelo svojevrstne. Tule je ena v polnem razcvetu

[Pravokotar]

Tule je pa primer, kako je prejšnji lastnik nagrabil vrečo cekinov, opustil lukrativno dejavnost in daje priložnost drugim

[Pravokotar]

In ko v restavraciji zmanjka placa, se domorodci ne ženirajo kaj malega prigrizniti kar na pločniku

[Pravokotar]

Ena večjih hib HK je ta, da ni nikjer nobenega pravega kafića. Vsaj nobenega takega, da bi lahko posedel zunaj in malo pokomentiral pasante. Ko bi bil yst župan HK, bi to pod hitno zrihtal. In se vpisal v zlato knjigo. In obogatel. Predvsem to slednje. Ker pa seveda nisem župan, sem bil prisiljen ure in ure cufusati po ulicah in trgih. Včasih sem se tudi izgubil. Na srečo pa je aktualni župan vendar toliko uvideven, da je dal povsod postaviti takele prijazne table, s pomočjo katerih sem se vedno izvlekel iz zagate

[Pravokotar]

Po pozornem opazovanju sem ugotovil, da so domorodci v HK naštancani po kakih treh ali štirih kalupih in pobarvani morda v petih različno intenzivnih odtenkih rumene barve. No, tupatam se jim kakšen tudi ponesreči. Ampak običajno potem dajo v promet kar takega, kakršen pač je. Pri tem res niso pikolovski.

Lase imajo v glavnem črne in precej žimaste. Nekateri modeli se ponašajo tudi z redko lepimi brčicami in enako redko lepimi ho-ši-minh bradicami. Ne glede na spol. Sobarica v mojem nadstropju hotela je bila denimo že iz te serije. Ponašala se je z za Kitajko precej neobičajnim imenom Elvira. Tako je vsaj pisalo na lični ploščici, pritrjeni na njenih delovnih oblačilih. Žal nama moj pičlo odmerjeni čas ni dopuščal, da bi navezala pristnejše stike. Ko sem se odhajajoč dvizal na letalo, ki me je po končani misiji spet poneslo domov, sem v grenkem obupu opazil, da sva si bila gladko pozabila izmenjati številke mobitelov. Niti pofotkal je nisem za spomin.

Sem pa pofotkal eno drugo gospodično, ki sem jo po dolgem tehtanju določil za miss tistega dne. Samo toliko, da vam bodo jasni kriteriji, po katerih v HK sortirajo krasotice. Možno pa je, da sem se plazil po čisto napačnih koncih tega gostoljubnega mesteca. Bom poskusil ugotoviti kdaj drugič, če me bo pot spet zanesla tja dol.

Popravljeno April 6, 2004. Popravil PEPE

[lojzi]

Kitajsko hrano verjetno do potankosti obvladate iz kitajskih restavracij, ki se bohotijo v vsaki slovenski vasi z več kot petimi prebivalci. No, to ni tiste vrste hrana, ki jo nudijo v HK. Kadar se med svojim kratkim obiskom nisem odločil, da bom grizljal pringlse in toblerone, sem bil največkrat deležen nečesa, kar je bilo zavito v nekaj drugega. Včasih pa tudi nečesa tretjega, kar je plavalo v nečem četrtem.

Hmmm, Pepe, jaz sem najprej v HK naredil izlet po tržnici na otoku, in moram ti priznati, da mi je vonj tistih mešanic ostal v nosu vseh 6 dni, kolikor sem ostal tam...zato, morske stvari ja (rakcev in rakov je tam malo več kot na jadranu in so zelo okusni), ostalo smo pa najprej fajn povohali....

In še nekaj.... vidim, da si zelo natančno in sistematsko obdeloval HK, pa mi boš mogoče ti odgovoril na vprašanje, na katerega nisem tedaj dobil odgovora? Zakaj imajo vsi, ama baš vsi hongkonški taksiji dvojno streho. Si ugotovil, oz izvedel, meni ni uspelo???!

[HHV]

Sodeč po fotki missice dneva, je naš Pepe proti svoji navadi na domačine gledal nekam zviška. :( :blink:

Da nam ga niso že v frčoplanu v ksenofoba predelal? :kva2: :cry:

Če je ves čas unga Berlusconija na kolenih pestval ... :?

[Pravokotar]

Zakaj imajo vsi, ama baš vsi hongkonški taksiji dvojno streho?

Orkodijo, Lojzi, tale podrobnost mi je pa gladko ušla. :ph34r: Bom pokukal na kako fotko in preveril.

@ Horči, zadeva je taka: večina rumenjakov je grajena na tak način, da bi naš ljubljeni ex presidente v njihovi košarkaški reprezentanci komot igral težkega centra. Torej sem jih bil praktično prisiljen opazovati iz tičje perspektive. Čeprav to sicer ni v moji naturi.

[Manu]

PEPE, zakaj sem pa jaz ves teden mislila, da si ti v Helsinkih? :xx: :kva2: :huh:

[Pravokotar]

PEPE, zakaj sem pa jaz ves teden mislila, da si ti v Helsinkih? :xx: :kva2: :huh:

Mogoče zato, ker me v nasprotju z mojimi željami jemlješ rahlo površno... :(

Pa nič ne dé, bom že preživel. Saj sem žilav. :D

[Manu]

Mogoče zato, ker me v nasprotju z mojimi željami jemlješ rahlo površno... :(

Pa nič ne dé, bom že preživel. Saj sem žilav. :D

Ma ne......ne vzemam( O:-) ) te površno, je pa res, da ko si mi poslal sms, ki je vseboval besedo "vikingi" na letališču, pa potem še kratico HK(ki sem jo nemudoma prevedla v Helsinke :xx: ), se mi je zdelo, da si nekje na severu O:-) Nekje zelo zgoraj na sveru. :huh: In potem sem se kar čudila. :o Pa še savne si nekaj omenjal.... :devil: :naughty: Potem pa res nisem več vedela, kam si se bil podal.... :wacko:

Ampak važno, da si spet ves žilav nazaj. :) :D :004

[Pravokotar]

...kratico HK(ki sem jo nemudoma prevedla v Helsinke )...

Naj te potolažim. :)

Kiksnila si za pićlih 7.940 km. Ali 4.934 milj. Ali 4.287 navtičnih milj.

Piss off kejk! B) :004

[Pravokotar]

Zakaj imajo vsi, ama baš vsi hongkonški taksiji dvojno streho?

Evo me spet. Aloysius, sem prečekiral, ampaq yst dvojne strehe ne vidim. Da niso tvojemu videnju morda botrovale drugačne okoliščine? :hmm:

[klimbra]

Pepe......po moje so bile krive tiste čudne posušene zadeve......predvidevam,rastlinskega izvora.......

[Vale]

Vrgla je list papirja proč in vzela svoje platno, svoje barve in začela risat svoje slike. Veter je zapihal, majhen list se je dvignil v zrak in mislil, da zna leteti, ona pa je vedela, da je srečna. Prevzelo jo je notranje zadovoljstvo, za katerega je mislila, da je vedno enako in ugotovila, da je obenem tudi vedno drugačno. Vedela je, da ima čas, da ga ima na pretek, saj si ga je vzela... tako kot si je vedno znala vzeti tiste drobne trenutke, katere si še sedaj prikliče v spomin in ji rišejo vedno nove nasmehe na licu. Tako so kratki, tako drobni, za nekatere tako nepomembni, njej pa predstavljajo neskončo veličino sreče, ki je ne zna ne opisati, ne pokazati, jo pa čuti in vedno več je je in vedno močnejša je, to pa zato, ker loči med življenjem in tem kar se dogaja v življenju. Srečna je. Ob sebi ima ljudi, ki jih ima rad, vseh ostalih sploh ne vidi več, tako neopazni so postali, tako nepomembni in tako majhni. Ne vedo, da so z življenjem v dar dobili tudi jasnost, ker če bi to vedeli ne bi tavali v življenju. Sedijo v temni sobi in z vedri odnašajo iz nje temo, pa ne vedo, da morajo le prižgati svetilko in teme ne bo več. Ampak ona je srečna. Vsak dan živi kot trenutek. Zaigrala je na svojo flavto diha tako, kot ji do sedaj še nihče ni dovolil. Ne gre za veliko ali malo, gre za vse kar ji življenje ponuja.

[marijan]

valčka depra? osamljenost? mačk ni? :notworthy:

[Vale]

valčka depra? osamljenost? mačk ni? :notworthy:

Izjemno pogumen je človek, ki živi življenje iz srca :004 :004 :004

[marijan]

poskušam, poskušam.. :wub:

[Manu]

Joj, joj, joj.......

:wub: :004 :004 :004

[Nata]

...

kot če bi opazovala skozi ogledalo življenje ki samo po sebi ubira svojo prosto pot, ko je prepričano da pravilno polaga ovinke naj si bodo obojestranski al samo zaprti za prvi hip dometa očesnega zrkla

sicer je pa prekleto vseeno kam si namenjen, dokler ne storiš za ciljem svoj prvi korak

nihče ni vprašal zakaj zaprla je oči in kar šla v neznano

in nikogar ni zanimalo kaj je prinesla nazaj ... ali pa ?

je to pogum, če si tiho ?

ali samo strah pred izidom ki ga želiš pa ne upaš priznati za svojega ?

ali smo res majhno ničvredno zrno peska , ki ga odpihne že rahel majhen vetrič ?

artistical brainwaves of being sightfull

scientits of sound and words

mathematicly putting it round

and welcome you again because:

you are about to enter a higher level dimension

it's in your blood

your addicted

nothing can change that

make your move

this is payback

so fucking brake the barriers

and persist to climb

... in to vse zato ker spanec razumnosti rodi pošasti ...

[Vale]

Nemočni ljudje, ponavadi tisti, ki v javnosti kažejo tako izrazito samozavestne obraze, ko pa pade zavesa in se ugasnejo luči obnemijo v temi in se bojijo še sami sebe. Kadar preživijo več časa v tej njihovi temi so najhujši, saj iz njihove samozavesti začne žareti še egoizem in narcisoizem. Takrat je ob dvignjenih zavesah in prižganih lučeh cel oder njihov. Na njem se dogaja igra vse časov, vsi jim ploskajo, v časopisih so napisane najboljše kritike, ljudje jih trepljajo po ramenih in čestitajo za njihov nastop ...

...

...

...

...

...

Ampak obogi odrski ljudje ... zavesa zmeraj pade, luči se slej ko prej ugasnejo ... in ostanete tako prekleto nemočni, da si ne morete pomagati niti sami, kaj šele, da bi vam lahko pomagal kdo drug ... edina rešitev je, da zapustite oder, ampak za vas je previsok, stopnic, ki bi vodile iz njega ni, skok v globino pa za vas preveč boleč in ponižujoč ...

...

THE SHOW MUST GO ON ... kajne???

[ajgor the mad dog]

Nemočni ljudje, ponavadi tisti, ki v javnosti kažejo tako izrazito samozavestne obraze, ko pa pade zavesa in se ugasnejo luči obnemijo v temi in se bojijo še sami sebe. Kadar preživijo več časa v tej njihovi temi so najhujši, saj iz njihove samozavesti začne žareti še egoizem in narcisoizem. Takrat je ob dvignjenih zavesah in prižganih lučeh cel oder njihov. Na njem se dogaja igra vse časov, vsi jim ploskajo, v časopisih so napisane najboljše kritike, ljudje jih trepljajo po ramenih in čestitajo za njihov nastop ...

...

...

...

...

...

Ampak obogi odrski ljudje ... zavesa zmeraj pade, luči se slej ko prej ugasnejo ... in ostanete tako prekleto nemočni, da si ne morete pomagati niti sami, kaj šele, da bi vam lahko pomagal kdo drug ... edina rešitev je, da zapustite oder, ampak za vas je previsok, stopnic, ki bi vodile iz njega ni, skok v globino pa za vas preveč boleč in ponižujoč ...

...

THE SHOW MUST GO ON ... kajne???

:cry: :cry: :cry:

Popravljeno Maj 18, 2004. Popravil ajgor the mad dog