Skoči na vsebino

VTISI IZ DNEVNIH VOŽENJ 2012


Sanda7

Priporočene objave

danes bil kar dolg dan;

mal čez 7 zjutraj kava na omw ,

ob 9 kofe v domžalah,

ob 13 povabljen na domače kosilo,

ob 16.45 mahal na AC še dvema korejcema (en na čoperju drug seveda na GS-u) - imam občutek da je ena majhna invazija korejcev

na SLO - pač danes videl že 3 par motorjev iz tistega konca sveta)

popoldne piknik na ridah (ja hvala BiniBani za sklic in organizacijo piknika ter glavnemu na žaru Jožexj6, ki je

dobr speku kar mu je bilo spečt).

Naslednjič morajo še primoci prinest in skuhat kaffe (da ne bi slučajno kdo nosil kafe v termovski!! ;-)))

tako, zdaj pa še garmina zbudim, da mu naložim jutrišnjo traso, pa bo dan pri kraju

No, za prihodnji konec tedna pa se zmenimo, prinesem en par kafetjer, kafe(moja mešanca), mlekce, smetano, a tudi cukr?, bom pregledal kamp gorilec, brez vode pa tudi ne pridem. Voda je za v kafetjero, ne za v glavo! A bomo pili iz plastičnih kozarcev? Prinesem. Se tipkamo.
  • Všeč mi je 3
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Kar malo sem se bal odhoda s Krka do doma. Prepričan sem bil. da bo vročina grozna, gužva velika in kolone dolge. Saj se 12 avgustu to pritiče.. . . . . U glavnem stresno bo.

NAPAKA v vseh točkah

Super udobnih 26 stopinj, in prazne, ja skor prazne ceste so ble balzam. Totalno super. teh 120Km si bom še dolgo zapomnil, ker so bli res prijetno presenečenje.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Se strinjam z Basbas-om... meni sta bila Giovo in Timmelsjoch prilično naporna (no res je, da so sem in tja letele snežinke in je bilo megleno)... v enem dnevu, pa še domov? NEJC KAMNITA RITA!

Sem pa razočarana, da nisi še v Dolomite skočil. ;)

Popravljeno . Popravil BelaStrela
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

........ zdej maš pa gume spet okrogle..

kaj pa vem, mislim da so sedaj jajčaste ker tako tresejo pa balanca tolk opleta, da jo moram skoz držat.

Sem pa razočarana, da nisi še v Dolomite skočil. ;)

ne bod razočarana ker sem se jim namenoma ognil kolikor je pač šlo - sem iskal drugo pot,

ker tam sem že bil (lansko leto in letos); me je peljala naša dobra poznavalka in ljubiteljica dolomitov :grim

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

tok lepe reportaže kt Susko ne morm narest .. slika un ki si ne more zapomnt :lol: (hechec)

jaz učer .. zjutraj skok na Grobnik, kjer sem se Gročknu, potem skok do kala, kjer sem se Počknu, nato do rid, kjer sem se Fokčnu ... prou fajn mi je blo ... kok km ... pojma nimam :P

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

ride še kar mastne :( me prou zanima kaj so delal... banda :glare:

Čez pa toliko peska, da manjka samo še lopatka, pa maš filing, da si v peskokovniku :grim

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Evo pa še moja dogodivščina. Ni slik, ni šokantnih novic, preprosto ugotovitev, da dobri ljudje še živijo.

Dopust sem preživel na Hvaru. V ponedeljek 13.8. okrog 18.00 ure prispem iz Sučuraja v Drvenik. Pogled na dnevni števec kilometrov in kazalček za gorivo hitro da informacijo "ni treba tankat do Udbine". Krenem po magistrali vse do Vrat Jadrana se povzpnem in zapeljem skozi Liko. Vmes se stemni, postane hladneje in poraba je v okviru pričakovanega. Pri smerokazu "Udbina desno" zavijem v vas in pri črpalki presenečen ugotovim, da je zaprta (v časih pred avtocesto in obvoznico je poleti delala vse noči).

Zraven črpalke gostilna z nekaj parkiranimi vozili in kar živahnim prometom. Zapeljem na parkirišče in ogovorim prvega človeka za katerega sem smatral, da mi bo lahko pomagal.

Izkaže se, da ni domačin, hkrati pa se pojavi domačin, ki povpraša kaj je narobe. Povem mu, da sem skoraj na nuli. Nasmehne se in reče, da sta v radiju 30 km dve črpalki. Ena nazaj proti Gračcu, druga naprej v Korenici. Povem, da ne bo šlo saj sem že 60 kilometrov na rezervi.

Ponudi mi pomoč, tako da bi poklical kolega, za katerega ve, da ima vedno kakšno kantico bencina v avtu. Pristanem.

Sedeva v gostilno in čakava, popijem espreso, človek pa odvrne pijačo in pove, da je ravno popil svoj čaj in da mu zadošča. Kolega s kantico prispe do naju.

Tudi njemu ponudim pijačo in tudi on jo zavrne. Vse skupaj mi je bilo že malo čudno, vendar je ves čas potekal sproščen pogovor, v katerem smo izmenjali "zgodovino",kje kdo kaj dela in je delal.

Po kakšni urici kramljanja plačam mojo kavo. S človekom stopim do njegovega avta, kjer mi pokaže 5l kantico goriva. Povem, da imam samo še 30 kun ali pa evre. Na to mojo izjavo se samo nasmehne in pomenljivo pokima proti tanku. Odprem, on iztoči tistih 5 litrov. Tiščim mu evre v roko, on pa jih ne vzame. Pove mi, da v Liki živijo dobri ljudje in da njemu 50 kun ne pomeni nič ter da je vesel da me je spoznal. Še enkrat se zahvalim in mu dam vizitko, za vsak slučaj, če se slučajno znajde v bližini.

Natovorim opremo na sebe, vžgem, se s pogledom in kretnjo glave še enkrat zahvalim. V slovo mi pomahata, nakar odpeljem. V Korenici natočim gorivo in vidim, da ne bi uspel brez njune pomoči.

Preostanek poti domov se sprašujem kakšne ljudi sem spoznal??

Dobre!

LP Bajsi

p.s.: nekih naukov ne mislim deliti, ampak vseeno se mi je zdelo, da moram zgodbo obelodaniti, saj mi še po nekaj dneh vedno ne da mira in si mislim, da sem srečal ljudi, ki živijo zadovoljni in srečni, ter to srečo nesebično delijo.

Vsepovsod so dobri ljudje, prijazna beseda v 99.9% lepo mesto najde, samo kaj ko nas vedno zjebejo naši predsodki.

  • Všeč mi je 2
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Čez pa toliko peska, da manjka samo še lopatka, pa maš filing, da si v peskokovniku :grim

Materjala pa dovolj za zalit ploščo in to po dveh tednih. Bi si člowk mislu, da je trznlšč.
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Evo pa še moja dogodivščina. Ni slik, ni šokantnih novic, preprosto ugotovitev, da dobri ljudje še živijo.

Dopust sem preživel na Hvaru. V ponedeljek 13.8. okrog 18.00 ure prispem iz Sučuraja v Drvenik. Pogled na dnevni števec kilometrov in kazalček za gorivo hitro da informacijo "ni treba tankat do Udbine". Krenem po magistrali vse do Vrat Jadrana se povzpnem in zapeljem skozi Liko. Vmes se stemni, postane hladneje in poraba je v okviru pričakovanega. Pri smerokazu "Udbina desno" zavijem v vas in pri črpalki presenečen ugotovim, da je zaprta (v časih pred avtocesto in obvoznico je poleti delala vse noči).

Zraven črpalke gostilna z nekaj parkiranimi vozili in kar živahnim prometom. Zapeljem na parkirišče in ogovorim prvega človeka za katerega sem smatral, da mi bo lahko pomagal.

Izkaže se, da ni domačin, hkrati pa se pojavi domačin, ki povpraša kaj je narobe. Povem mu, da sem skoraj na nuli. Nasmehne se in reče, da sta v radiju 30 km dve črpalki. Ena nazaj proti Gračcu, druga naprej v Korenici. Povem, da ne bo šlo saj sem že 60 kilometrov na rezervi.

Ponudi mi pomoč, tako da bi poklical kolega, za katerega ve, da ima vedno kakšno kantico bencina v avtu. Pristanem.

Sedeva v gostilno in čakava, popijem espreso, človek pa odvrne pijačo in pove, da je ravno popil svoj čaj in da mu zadošča. Kolega s kantico prispe do naju.

Tudi njemu ponudim pijačo in tudi on jo zavrne. Vse skupaj mi je bilo že malo čudno, vendar je ves čas potekal sproščen pogovor, v katerem smo izmenjali "zgodovino",kje kdo kaj dela in je delal.

Po kakšni urici kramljanja plačam mojo kavo. S človekom stopim do njegovega avta, kjer mi pokaže 5l kantico goriva. Povem, da imam samo še 30 kun ali pa evre. Na to mojo izjavo se samo nasmehne in pomenljivo pokima proti tanku. Odprem, on iztoči tistih 5 litrov. Tiščim mu evre v roko, on pa jih ne vzame. Pove mi, da v Liki živijo dobri ljudje in da njemu 50 kun ne pomeni nič ter da je vesel da me je spoznal. Še enkrat se zahvalim in mu dam vizitko, za vsak slučaj, če se slučajno znajde v bližini.

Natovorim opremo na sebe, vžgem, se s pogledom in kretnjo glave še enkrat zahvalim. V slovo mi pomahata, nakar odpeljem. V Korenici natočim gorivo in vidim, da ne bi uspel brez njune pomoči.

Preostanek poti domov se sprašujem kakšne ljudi sem spoznal??

Dobre!

LP Bajsi

p.s.: nekih naukov ne mislim deliti, ampak vseeno se mi je zdelo, da moram zgodbo obelodaniti, saj mi še po nekaj dneh vedno ne da mira in si mislim, da sem srečal ljudi, ki živijo zadovoljni in srečni, ter to srečo nesebično delijo.

Jaz pravim, da se bobro delo z dobrim delom poplača, ni nujna da istemu nazaj, tudi ti boš naslednjič nekomu naredil dobro uslugo in s tem poplačal svoj dolg.

Več dobrih del narediš, več se jih bo vrnilo nazaj. Govorim iz lastnih izkušen. (So pa tudi izjeme).

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!