Jump to content
  • Sign Up
Sign in to follow this  
MARJA

TRIUMPH Trophy 1200

Recommended Posts

MARJA

Nameravam kupiti Triumph Trophy 1200. Ker je to financno kar dobr zalogaj ,sprašujem, kaj mente o tem stroju.

Vec glav vec ve.

A SE DA DOBIT KAKŠEN TEST???

Share this post


Link to post
Share on other sites
Pervy

vsekakor dober motor. teste preberi kje na internetu, v SLO jih ni bilo na testu razen predstavitve.

mislim da sta se dva na zalogi in imajo ugodno ceno (okoli 2,4 mio sit).

SUPPORT YOUR LOCAL PERVERT!!!

Share this post


Link to post
Share on other sites
klimbra

kupi,kupi....prima strojcek...ga tut sam furam...in morm rect d mi ni žou niti tolarja,da o princeski na zadnjem sedežu in njenih obcutkih ne razpravljam

Share this post


Link to post
Share on other sites
suzuki

Hola!

Kratek test tega motorja na straneh nemskega Motorrada (www.motorradonline.de). Izberes Arhiv in naprej (Archiv/Fahrzeuge/Triumph/Triumph Trophy 1200 (1999)). Upam, da razumes dovolj nemsko (lahko tudi kaj pomagam). Zal so vsi clanki iz njihovega Arhiva brez slik...

LP suzuki

PS moje mnenje (ce te sploh zanima): Yamaha FJR 1300 je po testih evropskih motoristicnih revij ta hip dalec najboljsi nakup v tem segmentu (potovalniki/tourerji). Dva letosnja primerjalna testa sta prav tako v Arhivu (glej Archiv/Fahrzeuge/Yamaha/FJR 1300(VT), je prevec za tukaj objaviti, pa tudi ne vem, ce bi ostale zanimalo).

Edited by - suzuki on 27/08/2001 17:18:30

Share this post


Link to post
Share on other sites
vrho1679

Yamaha je bolsa, vendar je pa tudi za 500.000 sit drazja.

Triumph je baje zelo v redu potovalnik, sicer nima tako športnih voznih lastnosti kot FJR, je pa za dolge ture zelo primeren.

(meni le oblika sprednjih luci in maske ni všec, to pa je stvar okusa)

Share this post


Link to post
Share on other sites
klimbra

ja yamaha je res dražja za 500.000,00....sam morš vedt d je brez kufrou k jih pr triumphu dobiš v ceni.....pa še neki....to je potovalnik k ti poln in z sopotnikom omogoca zadost visoke hitrosti na avtocesti(preko 200 km/h,ce ti je to v veselje)brez kakšnega velikega napora....mirno vožnjo po lokalnih cestah...zelo dobro vetrno zašcito in brez kakršnih koli bolecin po daljših vožnjah....ce pa hocš dirkanik,pol pa ta razred motorjeu nau zate....

luc ....khmmmmm....kokr komu paše.....men je važn d dobr svet....to pa 100%

LP

Edited by - klimbra on 27/08/2001 17:54:07

Share this post


Link to post
Share on other sites
vrho1679

http://www.motorcycle.com/mo/mctriumph/TROPHY.html

Na tem naslovu je test 900-tke (letnik 96), ki pa je po obliki podobna(ista) 1200. Le malce manj žre in ima 3 (tipicno Triumph) namesto 4 cilindre.

Klimbra z FJR1300 se pa da tudi zelo športno vozit, ne pa tako kot s kako CBR.

Ce ti se ne gre kako hitro se pelješ, le da se lahko peleš dalec in udobno si lahko za manj denarja umisliš Trophy 900.

Share this post


Link to post
Share on other sites
suzuki

quote:

Hvala Rok in Suzuki - dobil test.

Tud jaz sem slišal dost dobrega o FJR 1300, vendar je špaga mal kratka in tud za moja leta je mal cez 100 KM dost.Ce bi ta stroj bil na voljo pred dvajsetimi leti, ko smo vozil MZ-eje.

LP

Hola!

Ja, res, v 20 letih so motorji neizmerno napredovali - tudi jest sem zacel z MiZo 250, se tisto z 16" kolesi, bobnastimi zavorami in brez stevca vrtljajev...

Ce je spaga kratka, pa bi te morda zanimal Suzuki 1200 S Bandit, ki ga imajo sedaj v akciji za dobrih 16 kDEM (1,9 MSIT). Zelo pohvaljen motor in tudi zmagovalec testov... (kar vprasaj Icea!). Sedaj te bom pa nehal utrujat.

LP suzuki

Share this post


Link to post
Share on other sites
vrho1679

Mislim, da so Triumphi nezasluženo pri nas prevec spregledani motocikli.

Po Motorradovih testih sodec so pa od nakeda, športnika, tourerja do endurota vsi v samem vrhu tako po zmogljivostih kot tudi kvaliteti. Izjema je le TT600, ki si je izbral premocno konkurenco.

Pa še trivaljniki so dober kompromis med 4 in 2 valjnim motorjem (lastnosti obeh), niso požrešni, pa še dobro štimo imajo.

Evo mal reklame.

Share this post


Link to post
Share on other sites
vrho1679

Če se ne motim jih imajo tudi še letnik 2000 na zalogi.

Pa ne da bi jih toliko uvozili. Tako je Slovenski folk zafuran in nerazgledan glede motorjev, da jih sploh ne jebejo.

Vsi raje kupijo Japonca, ki ima več PS in gre 300, da se lahko pol postavljajo.

Za Triumph pa marsikak sploh ne ve. Če mu pa poveš, da je to legendarna znamka, pa bo le še izbulil oči.

Nimajo nevemkakšnih superlativov in rekorderjev za najvišjo hitrost ali najnižjo težo ali pa največ ps/l so pa v vseh pogledih vrhunski. Le cena je malce visoka.

Mislim pa, da prihajajoči modeli (daytona že tu) ne bodo tako lepi kot lanska Daytona ali Speed TRiple.

Imajo pa res dober zvok - sploh z kakim rac.auspuhom.

Share this post


Link to post
Share on other sites
alexb

quote:

V Sloveniji smo malce zadaj(par let). V tujini že nekaj časa ni več IN, da imaš choperja(custom in podobno), ampak stretfighter oziroma naked. Ja naked motorji prihajajo nazaj. Kar poglej novo Yamaho(Buldog). Moje osebno mišljenjepa je , da je kar prav tako. Koliko bi šele bilo mrtvih, če bi vsi choperisti presedlali na stroje z 100 in nekaj KM.

mat

http://members.tripod.com/met11/

Share this post


Link to post
Share on other sites
MARJA

HEJ,HEJ!!

Da ne bo prišlo do vojne med sportaši in čoperisti.

Alexb, imaš kar prav ,kar se opreme tiče.Jaz brez usnja se ne vsedem na motor, pa če je še tolk vroče, saj nikoli ne veš, kdaj se boš zvalil po cesti. Če pa moja žena vidi kakšno zadaj na motorju v supergah ali bog ne daj, v sandalih pa kar popi***

Share this post


Link to post
Share on other sites
klimbra

quote:

quote:

kupi,kupi....prima strojcek...ga tut sam furam...in morm rect d mi ni žou niti tolarja,da o princeski na zadnjem sedežu in njenih obcutkih ne razpravljam

Kako se kaj obnese na ovinkih, ali se ga da tudi lepo položiti? Vem, da je turing motor, sam sem spomladi, ko sem menjaval motor, tudi razmišljal o njemu, no pol sem se odlocil za Varo. Kakšna je poraba, po testih so bile velike cifre, kakor tudi pri mojem, no pol ni bilo tako hudo.

mat

na ovinkih kokr si upaš....jest nežno in sigurno....je dobr občutek..predvsem pa zlo sigurn.Planina ne predstavlje nobenega problem...polno naložen.Poraba je pri veliki hitrosti velika(iz maribora po banu povprečno okol 170-200 polno naložen...prav nič prijetna vožnja za moj okus....sam mal se je mudil...10litrov pa mal čes.....)drgač pa okol 7-8 litrov na odprto.....po mestu 8-10.Men se ne zdi velik k mi je kawa800 žru ist...ta ma pa skor še enkat tolk konou.

Zakaj ga ldje ne marajo?ja mogoče zato k nima tistga značilnga piskajočga glasu....sam mal piha mašina pa značilno ropotajoče klenka....sam k se navadš ti ni nič čudn.

Za tiste k smo se odločl pa kupl trophy-a je dobr strojček....za druge pa več al manj neznanka.Ni nas velik smo pa veseli...več al manj vsi.HAHAAHAHAHAHAHAHAHAHAAA

Share this post


Link to post
Share on other sites
klimbra

quote:

quote:

na ovinkih kokr si upaš....jest nežno in sigurno....je dobr občutek..predvsem pa zlo sigurn.Planina ne predstavlje nobenega problem...polno naložen.Poraba je pri veliki hitrosti velika(iz maribora po banu povprečno okol 170-200 polno naložen...prav nič prijetna vožnja za moj okus....sam mal se je mudil...10litrov pa mal čes.....)drgač pa okol 7-8 litrov na odprto.....po mestu 8-10.Men se ne zdi velik k mi je kawa800 žru ist...ta ma pa skor še enkat tolk konou.

Zakaj ga ldje ne marajo?ja mogoče zato k nima tistga značilnga piskajočga glasu....sam mal piha mašina pa značilno ropotajoče klenka....sam k se navadš ti ni nič čudn.

Glede porabe sva nekje tam, tudi moj je bolj požrešen. Zato je pa toliko več udobja in pa moči.

Koliko pa imaš velik tank?

Meni osebno so mi pri tvojemu motorju najbolj všeč luči, oziroma obrobe, kot na ta tarih ameriških ladjah.

mat

http://members.tripod.com/met11/

25 litrou...je kr za neki cajta...tko da ni treba skoz na bencinske pazt....ma kaj luči...ponoč lepo zgleda k ma števčke razsvetlene....hahahahahaa

lp

Share this post


Link to post
Share on other sites
Ice

vceraj je bil na motor bike-u na DSF predstavljen tudi trophy 1200.so rekli,da pri vecjih hitrostih porabi do 10 l/100 km.a je to res? mislim ok,je 290 kg tezek in ima ogromen oklep,samo vseeno.

klimbra?

------

Been There Done That

Share this post


Link to post
Share on other sites
klimbra

MARJA: vekakor,ti kar sporoči...kaj pa danes zvečer u TWINU?????

AJA...MOJ JE SREBRN...GA LAHKO NA FOTKAH VIDIŠ

ICE: ma to mal nalagajo.....men ni še nikol tok žru....res ga nisem velikokrat vozil preko 180,sam povprečno porabo imam pod 8/100km,kar niti ni tako veliko.Teža ni zanemarljiva....samo moraš upoštevat,da ima 25 litrov v kestlnu...pa 4,5 lita olja.....pa še hladilna tekočina....no mal pretiravajo....ima okoli 260kg.....(sem ga tehtal na avto vagi).

Takoj ko spelješ...se pa teže ne čuti več....ma reskiram pa ti dam za probat(v soboto...če me bodo spustl od doma hahahahaaa),pa se sam prepričaj.

PS : ICE...KJE SI NAJDU PODATKE O NOVEM TROPHY-ju?

Jih je bilo veliko,ki so mi ga odsvetovali.....pa so se močno motili....je treba probat...potem pa govort....sem jim reku....pa roge pokazu...in mi danes ni prav nič žal.

SAM ZZR1200 JE PA ŠE VEDNO ZAKON!(kot laško pivo )

Uredil - klimbra on 10/10/2001 14:17:31

Share this post


Link to post
Share on other sites
klimbra

SEM GLEDAL NA DSF VČERAJ!

Sam podatki se ne skladajo s podatki ki sem jih dobil v slovenskih navodilih....tako kot ne pri teži...tudi ne pri moči,navoru.....kaj pa vem!

JEST NISEM VEČ PAMETEN(splohhhhhhhhh)

Share this post


Link to post
Share on other sites
pjotr

Kako pa kaj Triumph ST???

Pri nas jih skorajda ni? Testi so zelo dobri, najbrž pa je problem cena, servisi, rezervni deli....

Kdo poleg Jermana še servisira Triumphe?

Ima kdo konkretne izkušnje z ST-jem?

Lp, Pjotr.

Share this post


Link to post
Share on other sites
klimbra

Jest mam 5km prevoženih z njim.Mnogo premalo za kakršnokoli oceno!Je pa dečko(Italjan),ki mi ga je malo zaupal zelo pohvalno o njem govoril.

Glede servisa:nem ga servisira Jerman....sem zelo zadovoljen.....rezervni deli so lahko preko e-shopa,pr serviserju....sam na uvoznika g." JEZO " pa nebi našel pohvalnih besed!!!!!!!!!!!!!!!(vsaj do sedaj me ni prepričal....razen o tem da ma too much keša...in da je veča ali manj na raznih dopustih.....NEDOSEGLJIV ZA SERVISERJA IN PRODAJALCE.....)

PERLA....TOLE MU MIRNE DUŠE MEJLAŠ!!!!!!

klimbra in Persil....ko veš kaj imaš

Share this post


Link to post
Share on other sites
Ice

takole: ST je na testih leta 2000 celo premagal VFRa,ki je pojem hitrega in udobnega potovanja.

------

Been There Done That

Share this post


Link to post
Share on other sites
Lindau

Lep pozdrav vsem!!

Sicer sem za to temo malo pozen vendar moram nekaj dodat: bil je test 1200- tke na dsf v motobike-u pa ga mam posnetega ce bi slucajno koga zanimalo! Tam so ga samo hvalili pa so ga gnali cez neki prelaz in to po slabih cestah!

Share this post


Link to post
Share on other sites
Pervy

quote:

Kako pa kaj Triumph ST???

Pri nas jih skorajda ni? Testi so zelo dobri, najbrž pa je problem cena, servisi, rezervni deli....

Kdo poleg Jermana še servisira Triumphe?

Ima kdo konkretne izkušnje z ST-jem?

Lp, Pjotr.

z ST-jem mam okoli 30-40 km. nimam pripomb, ful dober motor, lepo vodljiv, dovolj moci vglavnem OK. mislim da maj se kakega 2001 letnik na zalogi, ki bi se dal poceni dobit.

SUPPORT YOUR LOCAL PERVERT!!!

Share this post


Link to post
Share on other sites
klimbra

ETO MARJA.......PA SVA TUT V SKUPINI DVAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!

Moram priznati,da je lep občutek...ko v špeglu gledaš TROPHY-ja in njegovo luč.Dobr...mal me je zanesel...sam men je to tko impozantna maska , da ne morem opisat.VELIKA,KROMAN OKVIČEK OKOLI LUČI.....UFF

VSAKO TELE MA SVOJE VESELE

Zmanjšajmo število nesreč na cesti....vozimo po pločniku

Share this post


Link to post
Share on other sites
Brrrm

Saj se mi je zdelo.

In res, odsev tvojih luči v mojih ogledalih je bil res impozanten.

Lepo ti svetita.

Kakšna pa je njuna uporabnost v temi?

Brrrm

Share this post


Link to post
Share on other sites

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Sign in to follow this  

  • Recently Browsing   0 members

    No registered users viewing this page.



  • Zadnje objave na forumu

    • gtgs
      20. dan     San Rafael - San Jose de Jachal   Zjutraj naju je pred vrati čakal zajtrk, pa tudi čuvaj. Naj ima vsaj on nekaj od turizma, je mrmral M., ko je delil hrano. Sledilo je obredno čiščenje čevljev, zapenjanje podlogice, božanje gume, nato pa odhod.               V San Rafaelu in okolici so vinske kleti, tovarne za predelavo mesa in mleka. V okolici so vinogradi in sadovnjaki. Razvija se tudi turizem. Center je urejen, ob glavni cesti je drevored. Dlje od centra, dlje od vsega ...                                                   Vožnja je dolgočasno ravninska, do Mendoze je še 100 km. Razen pred policijskimi postajami se ne ustavljava, pa še to gre hitro. Na teh kontrolah nama še niti enkrat ni bilo treba pokazati dokumentov. Argentinska vozila pa vztrajno kontrolirajo.                             Pred Mendozo se promet zgosti, zato greva mimo centra, kjer ni zastojev. Mesto Mendoza ima približno 120.000 prebivalcev. Regija Mendoza je največje vinorodno področje v Južni Ameriki in peto na svetu. Tu pridelajo dve tretjini vsega vina v državi. Rastišča so v vznožju Andov na nadmorski višini od 600 do 1000 metrov. Najpomembnejše sorte so malbec, cabernet sauvignon, tempranillo in chardonnay. Zaradi pomanjkanja časa seveda ne bova obiskala nobene vinske kleti. Žal. V začetku marca prirejajo tudi vinski festival Fiesta Nacional de la Vendimia. In M. ve, da so zasadili poskusni vinograd tudi na višini 5000 m, ker je tam intenzivna svetloba … Poskusno! V Mendozi in v okolici so snemali znani film Sedem let v Tibetu; palačo Dalajlame so takrat zgradili kar v opuščenem skladišču česna …  Pred Mendozo je barakarsko naselje iz desk in najlona, potem so skromne hiške v prahu, potem montažna naselja … potem pa višji nivo. Najbolj žalostnih prizorov nisem vključila v prikaz.  V regiji so tudi nahajališča nafte in urana.           Samo nujne minute na bencinski črpalki in naprej. Puščavsko je in vroče, temperatura se je dvignila na 36 stopinj. Nisva navajena vročine; zadnji teden naju je več ali manj zeblo … in prepihovalo.                                     Postanek za kosilo je bil kratek. V takih restavracijah, ki se že rušijo same vase, je dobra in relativno poceni hrana. Fotografiranje bi bilo nevljudno. Par šoferjev in dva motorista … nič alkohola, voda in kava (instant varianta). Za prebavo je sledilo nekaj kilometrov makadama (delo na cesti), na srečo pa tudi tovornjak z vodo, ki je blagodejno ublažila sicer neznosni prah.                                     Po temperaturah blizu 40 stopinj je drevored kot oaza sredi puščave. In še oči si oddahnejo ob zelenju. A kmalu je spet delo na cesti in prah je neizbežen.                                             Končno se pokažejo hribi. Po puščavskem, praznem in vročem ravninskem predelu jih je zelo lepo videti. Industrijska cona in avtodrom sta delovala prazno (in vroče). Začela se je pokrajina kaktusov.                             M. je rekel, naj ne pretiravam, saj bom kaktusov še sita …                                             Pristala sva v hotelu z zaprtim dvoriščem in visoko ograjo, ohladila sva se in na hitro odšla na lov za večerjo.       Uspelo mi je, da sem ga zvlekla v lokalno trgovino, kjer sem uspela kupiti vse lame, kar so jih imeli in še nekaj malenkosti za darila … česa drugega motor ne bi prenesel. M. je iskal argentinske baretke, a jih niso imeli, klobuki niso bili originalni … da bi vozil pončo je pa že preveč. Čudil se je vinotoču in cerkvi, seveda zaradi različnih razlogov. In vrsti pred bankomatom … samo Slovenci so tako pametni, da uvozijo strokovnjaka za banke iz Argentine ... Potem je zmagala lakota. Pri večerji se nama je pridružil lepo vzgojen pes.                 In ker za muzeje ni časa, sva izbrala lokal v stilu. Lastnik se je hvalil, da ima na stenah imena vseh držav. Ko je izvedel, od kod sva, je priznal, da Slovenije nima. Pa sva ga potolažila, da sva vseeno zadovoljna, saj ima Jugoslavijo, tam sva bila rojena …                     21. dan     San Jose de Jachal - Santa Maria     Jutranji pogled na bazen; velikost je odvisna od perspektive. Po zajtrku na prostem M. čisti čelado in istočasno študira žar tehniko. Časa je vedno premalo … Odhod.                         Občasni nanosi materiala čez cesto dajejo slutiti, da bo dan pester. Tudi vreme se spreminja.             Nekateri odseki ceste so nadpovprečno urejeni. To je zaskrbljujoče. Le zakaj je taka omejitev hitrosti? Kaj bo čez par kilometrov?! Prelepo je, da bi trajalo.                   Začnejo se prvi opomini. Na srečo je blato že posušeno. Kamenje, pesek, blato, mivka … vse to je voda prinesla na cesto in čez. Moralo je biti strašljivo. Na posameznih odsekih še vedno odstranjujejo naplavljeni material. Ponekod je še voda, a zaenkrat še ni kritično. Ko je kritično, se ne fotografira, še dihati se skoraj ne sme, da ne bi šlo kaj narobe.                                         Z vzponom se vse obarva rdeče. Punto Alto je na višini 2020 m. Škoda, da ni lepše vreme. M. bo godrnjal, da so vse fotografije motne. Krivo je ozračje, jaz nimam nič pri tem.                         Hribi so v oblakih. Pokrajina je prazna. Kdo ve, od kod se je vzel ta jezdec?!       Izprosila sem si minuto za kaktuse. Mogoče je ustavil tudi zato, ker mu je bil prometni znak tako všeč. A lepe ovinke je z leve že spremljala nevihta.                                                     Potem ni bilo več rdečih kamnin in ovinkov. Samo še ravnina. Chilecito je bil prazen in komaj sva našla lokal v strogem centru nasproti parka. Gneče pa res ni bilo.                       Nasprotja so v Argentini zelo vsakdanja stvar. Presenečen si lahko v pozitivno ali v negativno stran; možnosti so izenačene. Skozi prazno mesto sva šla naprej. Občutek je nenavaden - kot bi bilo nekaj narobe.                                         In spet po praznini …                                   Pokazali so se hribi, v ozadju je divjala nevihta in svetloba je bila neverjetna. Čarobno!                             Do Santa Marie je še 187 km. Verjetno bodo mokri. Nadmorska višina je še vedno okoli 2000 m, zmrazilo se je in padlo je par kapelj dežja. M. teorija pravi, da je treba hitreje, da ubežiš nevihti. A kaj, ko na sicer prazni in lepi ovinkasti cesti, nikoli ne veš, katera žival je za ali pred ovinkom.                                         In potem se cesta spet zravna … in potem spet ovinki … in potem še voda in blato … in kakšna koza vmes … Dva osla pa še vedno na motorju.                                 Ko je bilo najslabše, ni nihče fotografiral … Prikaži se že enkrat Santa Maria!                 Po mraku sva uspela v centru mesta dobiti garažo in sobo. V hotelu je bilo pestro. Sprehod po mestu sva zaradi nevarnih okoliščin zaključila ekspresno hitro. V hotelski restavraciji sva naročila večerjo. Bilo je malce čudno, saj  sva bila edina gosta, a lakote to ne briga. Potem pa ni imel kdo fotografirati.         Vso noč so lajali psi. Spala sva na obroke.         22. dan     Santa Maria - San Salvador     Po napol prespani noči sledi jutranja rutina, zajtrk in pospravljanje. Pogled iz sobe pokaže drugo stran ulice. M. raziskuje inovativne inštalacijske rešitve in odkimava. Toliko nasprotujočih si podob, kot jih ponujajo manjša argentinska mesta, njihove ulice in hoteli, bi kje drugje težko našli. Pogled z balkona na drugi strani stopnišča se odpira na gradbišče. Predmeti v recepciji med sabo tekmujejo za pozornost. Šefica tudi. (Bilo bi neprimerno, če bi povedala, da si je sinoči v recepciji sušila lase, zjutraj pa urejala nohte …) Garaža je v drugi stavbi na koncu ulice. Ko odhajava, delavci na gradbišču delajo, M. pa komentira, da s stroji res ne pretiravajo. Večino dela morajo opraviti ročno.                                           Jutranji makadam, pritlična šola (kot povsod), pobeljena katoliška cerkev in most čez reko Santa Maria; to so podobe vsakdanjega življenja. Na glavni cesti je spet asfalt. Samo posamezne hiše izstopajo z urejenostjo in ograjami. Za temi ograjami je verjetno bistveno drugače kot pri večini …                                     Santa Maria je mesto na nadmorski višini 1800 m. Leži na obrežju istoimenske reke, kjer so tudi predkolumbijske ruševine. Tu je bilo eno glavnih naselij Indijancev Diaguita iz plemena Yocavils. V naselju Amaicha del Valle je Muzej Pachamama. Pachamama je njihovo božanstvo, ki pomeni zemljo ali mater. S prihodom Špancev in s spreobračanjem v  krščanstvo je to božanstvo začela nadomeščati Devica Marija. Ponekod na severozahodu Argentine pa meseca avgusta še vedno izvajajo Pachamama rituale. Ni časa za oglede, ni časa za muzej … greva proti San Salvadorju.                     S ceste je videti koruzo, trte, tobak, kaktuse, cvetoče grme, pa tudi veliko nanosov kamenja, peska, blata. Posamezne večje in manjše vinske kleti so urejene v različnih stilih in vabijo obiskovalce. Turistov na vinski cesti žal ni videti prav veliko. Izmenjujejo se prizori reklam in revščine. Tudi vreme je kislo, rahlo prši. Ob vsem tem ne sme manjkati policijska kontrola - na obeh voznih pasovih - in po naselju Cafayate še ena, resno organizirana. Potem pa spet praznina.                                                     Quebrada de Cafayate, imenovana tudi Quebrada de las Conchas je naravni rezervat. Ta spektakularna soteska je področje slikovitih tvorb v prevladujočih rdečih barvnih tonih. Skozi sotesko teče reka Las Conchas. Turisti se lahko sprehajajo med kamninami in se vzpenjajo po stenah. Sedimentne kamnine so ponekod v plasteh tudi različnih barvnih odtenkov. Nekateri to sotesko primerjajo z Grand Canyonom in pokrajinami Utaha. Ne morem primerjati, ker tam še nisem bila. Med nenavadnimi tvorbami izstopajo t.i. Obelisk, Hudičevo grlo in Amfiteater, kjer je baje včasih možno prisostvovati obredom na čast Pachamame (verjetno bolj v turistične kot pa religiozne namene?!). Tu so odkriti številni fosilni ostanki - fosilne žabe, sledovi dinozavrov, fosilne ribe … pred približno petnajstimi milijoni let naj bi bilo tukaj morje.  Tudi midva - dva živa fosila - sva se ustavila za (hiter) ogled.                           Potem ne veš več, kaj bi gledal. M. pravi, da je itak najlepše gledati z motorja. To je njegova perspektiva ...                                                                     Začelo je deževati. Poskusila sva ubežati dežju. Še dobro, da sva mimo rdečega peska in blata. M. je presenetil s postankom za kosilo. Če bo dež, bo pač dež, vsaj lačna ne bova.  (Logično.) Potem je peš naredil obvoz do vhoda.                             Prostor in hrana sta stvar okusa. (Sama sem ostala lačna. Če v Argentini naročiš dobro zapečeno meso, imaš dve možnosti. V boljših restavracijah ti bodo povedali, da oni tega ne delajo. V navadnih ti bodo rekli, da ni problema, seveda, dobil pa boš … recimo temu rožnato, čeprav je bilo krvavo!)                                                                             Mesto Salta je po velikosti sedmo mesto v Argentini. Ima približno 620.000 prebivalcev. Leži 1150 m nad morjem, v vznožju gorovja Andi. Iz mesta na hrib San Bernardo se lahko pride tudi z žičnico. Hrib je priljubljena turistična razgledna točka. (Seveda nisva imela časa …) Tu je bila tudi etapa na progi relija Dakar; leta 2016 se je začel 2. januarja v Buenos Airesu in potekal skozi Argentino in Bolivijo. Tudi dve leti pred tem je že potekal tukaj. Salto sva videla samo od daleč. Šla sva v manjše mesto San Salvador.                               Dobila sva slab, a poceni hotel z dobro garažo. Nisva izbirala, ker je bila že tema. V recepciji je bila starejša gospa, ki je rekla, da ima sobe, a morava zjutraj ob 7. uri že ven, ker imajo praznik in potem ne bo čistilk. Mislila sem, da mogoče slabo razumem, pa sem prosila, če lahko ponovi in se ji opravičevala, ker znam slabo špansko. Rekla je, da ni problema, ona pa ne zna portugalsko. Mislila je, da sem iz Brazilije. Potem sva se nasmejali in se dogovorili za odhod ob 8. uri.     Hitro sva šla ven, a ni bilo nič odprto, razen trgovine z motorji …in pekarne. Bolje kot nič. Pa še nov sistem sva spoznala - plačaš šefu pri blagajni, da ti listek, da si plačal, in stojiš v vrsti.  M. je rekel, da bi še stal v vrsti. Prodajalka je bila zelo lepa … Pa ni bilo nevarnosti. Mudilo se je in strah ga je bilo po temi do hotela. Seveda tega ni priznal. Zaradi slabo osvetljenih ulic se nisva počutila najbolj varno. Le trgovina z motorji je bila dobro osvetljena.         Jutri greva v Čile!   (konec 3. dela)                
    • raza
      Čekiraj TPS senzor.
    • MilanMS
      Sem uredil, hvala za pomoč...  
    • Quest
      Še tole maznem. Diši za znoret.  
    • XL varadero
      Ja menjaval letos pred 1500 km svečke, filter... in sem tudi pomislil če bi bil tukaj vzrok, vendar se mi je zgoraj omenjeno dogajalo že pred menjavo, saj sem mislil da bo z menjavo filtra, svečk tudi to izginilo, žal ni bil to vzrok. 🥴🤔☹️
×
×
  • Create New...

Important Information

By using this site, you agree to our Privacy terms and use of cookies!