On the Road Again...

VS800

. ... grem se dnevne vtise 

Ni bilo danes, je bilo včeraj. Sporočilo pa gre dragim cestnim bojevnikom na štirih kolesih, samozavestnim kot Wi-Fi signal v kleti in po nekem čudnem naključju prepričanim, da so ravno oni tisti izbranci, ki bodo delali red na cesti, kot da se jim je vžgal notranji Vin Diesel, samo brez čara in možganov. Hvala, ker ste me opomnili, da nekateri svojo samozavest očitno hranite z oktani in frustracijami iz otroštva. Očitno vas hudo boli, ko vas prehiti motorist. Verjetno se vprašate: "Kako si drzne nekdo, ki sedi na dveh kolesih, v oprijeti jakni in z vizirjem, biti hitrejši in zapeljati mimo mojega svetega pleha?" Se vam takrat sesuje ego? Se vam zalijejo oči od besa in pomislite: "Zdaj pa za njim! Naj čuti, kdo ima moč, kdo je hitrejši in z več zračnimi blazinami!" Naj vam nekaj razložim. Ko se s svojim avtomobilčkom prilepite motoristu tako blizu, da mu dobesedno vonjate izpuh, da se ta komaj vrne na svoj vozni pas in ne upa niti pomisliti na zavoro, ne izpadete ne kul, ne nevarni, ne mačistični. Izpadete točno to, kar ste: neodgovorni otroci v stiski, ki želijo prevladati in kaznovati druge na cesti ter ne prenesete, da vas je nekdo prehitel. Kot da gre za osebno žalitev, ne pa povsem običajen prometni manever. Vi imate okoli sebe kovinsko kletko. Motorist je nima! Imate štiri zavore na štirih kolesih, boljšo stabilnost, lahko vozite po bankinah, sekate ovinke po nasprotnem pasu, kar je mimogrede žal zelo pogosta praksa. Motorist pa ima dve kolesi in upanje, da mu ne zmanjka varnega koščka asfalta in da mu ne zapeljete v hrbet kot jezni jagenjček na koki. In mimogrede, če se motoristu zaletite v rit, greste vi na zavarovalnico (ali pa zapeljete mimo, kot da se ni nič zgodilo), motorist pa mogoče v krsto. Če ima "srečo", pa "le" v hudo invalidnost, v najslabšem primeru vegetativno stanje. In mimogrede, motorist ni sam! Za njim so ljudje, ki ga poznajo, ga čakajo, računajo nanj, da pride domov, v službo, na igrišče, se družit, itn. Ampak zgleda, da je pomembneje dokazati, da vas motoristi "ne bodo imeli za norca", kajne? Zato naslednjič, preden se podate v misijo "maščevanja z avtom", si raje dajte hladen obkladek na ego, vklopite možgane (če jih imate oz. še delujejo) in pravočasno prepoznajte, da cesta ni vaša arena. Tudi če kdo drug naredi kaj narobe, niste vi tisti, ki bi ga morali kaznovati, še posebej ne tako, da ogrožate njegovo življenje. Raje zadihajte in ga pustite naj gre. Vaša vrednost, ponos in integriteta zaradi tega ne bo nič manjša, prej večja, čeprav ste ostali tri sekunde zadaj. Ker dejstvo je eno, vaš avto ni podaljšek ega in prehitevanje ni vojna napoved. Pa srečno pot prihodnjič, mogoče z malo več osnovne empatije, ščepcem razuma in z držanjem varne razdalje. Morda boste tako komu rešili življenje. Pa lep pozdrav.

Ketna urejena  spet zlata

Štirje (?) biciklisti ...