Sicilija

[Leteči]

Bluzonder :OK:

[blondini]

Nice :photo:

[motoristek]

Civitavecchia :kva2: 860km :yes:

[motoristek]

Na ladji :OK:

[motoristek]

Del Palerma :slap:

[motoristek]

Palermo-pred katakombami :alien1:

[motoristek]

Agrigento-pred spanjem :zzz:

[motoristek]

Agrigento-sončni vzhod :OK:

[motoristek]

Dolina templev :worship:

[motoristek]

Don Carleone vas pozdravlja :lol1:

[motoristek]

Iz lave narejeno :OK:

Ps: Jožeka ni bilo!!! :cry:

[Godfather]

Don Carleone vas pozdravlja :lol1:

←

Zakaj pa me niste prišli obiskat :grrr :hmm:

:smoke: :naughty:

Popravljeno Maj 5, 2005. Popravil Godfather

[motoristek]

Takole se na Siciliji zaklepajo motorji :lol1:

[motoristek]

Avte pa takole :yes:

[motoristek]

Suzuki, še enkrat hvala :worship: ta famozna cesta ss185 s tem prelazom, ko pelješ po njej, te vleče iz ovinka v ovinek :kva2: uauauauauauauauaau

[motoristek]

Bluzonder si je šel naprej pogledati ovinek, preden ga je prefuro! :lol1: :lol1:

Ps: še poslikal si ga je, da ga je lahko pozneje analiziral :lol1:

Popravljeno Maj 7, 2005. Popravil motoristek

[motoristek]

Etna :yes:

[motoristek]

Evo še naš potopis! :kva2:

Zjutraj z Ano vstaneva in po hitrem zajtrku že zajahava motor. Kljub skoraj zimskim temperaturam Helga vžge brez čoka saj verjetno sluti da jo bo pot vodila v tople kraje. Termometer kaže -5 in tudi ogrevane ročke ne pomagajo prav veliko, ko mraz zajeda v konice prstov. V Grosuplju ustavim na črpalki in medtem ko grem po nalepko zatlačim rokavice med cilindra da si vsaj malo segrejem roke.

Malo pred osmo sva že v Paviljonu kjer naju že čaka Bluzonder, ko se iz Celja prikadi še Motoristek skupaj spijemo kavico nato pa gasa proti meji. Temperature sčasoma postajajo vse bolj človeške in ko smo na primorskem nam je že prijetno toplo.

Malce pred mejo še natočimo poceni slovenski bencin potem pa se podamo na skoraj 800km dolgo pot proti Civitavecchiji.

Prva težava se pojavi že pri plačilu cestnine na italijanski strani saj avtomat noče dvakrat zaporedoma sprejeti plačila z istega Eurocarda, na koncu se naredimo malo neumne in plačamo cestnino le za dva motorja saj se zapornica ne spusti.

V Firencah imamo dovolj avtoceste in delno tudi zaradi zastoja zavijemo v mesto da bi pot nadaljevali po navadnih cestah. Čim zapeljemo v mesto sledi soočenje z prometnim kaosom in le zahvaljujoč prijaznemu gospodu ki nam pokaže pot do Siene spet šibamo proti našemu cilju. Malce pred osmo smo že v pristanišču kjer prevzamemo karte in se vkrcamo na trajekt, kjer je kar nekaj motoristov, predvsem lastnikov Harley Davidsonov ki očitno potujejo v Palermo na kako srečanje.

Na ladji naredimo večerjo ter se okoli 23.00 odpravimo spat. Potujemo kot palubni potniki in ker letalski sedeži ki smo jih dobili niso ravno primerni za spanje zmečemo spalne vreče po tleh ter zaspimo kot ubiti.

2.Dan (23.4.2005)

Zjutraj se zbudim okoli sedmih in prvi prizor ki ga zagledam je Motoristek, ki nas slika kako spimo. Počasi zvijemo spalke in se odpravimo v bar na kavo. Iz ladje se izkrcamo okoli devetih ter za spomin na vožnjo vzamemo '' gurtne'' s katerimi so nam zvezali motorje.

Kot prvi cilj si zadamo ogled katakomb in kljub zemljevidu Palerma ki ga imamo s sabo imamo težave, večinoma tudi zaradi prometnega kaosa saj imamo občutek kot da nihče nima izpita. Zelo je potrebno paziti na skuterje ki šibajo mimo po levi in desni, kmalu pa nam uspe najti način kako preživeti v tej prometni džungli, enostavno ne smeš gledati znakov, semaforjev, prednost ima tisti ki si več upa in podobno. Prav absurdno pa je da smo pri vožnji v enosmerno ulico (v nasprotno smer seveda) spraševali policista ali gremo prav za katakombe.

Po težki borbi v prometu le najdemo katakombe in takoj ko se ustavimo, do nas pride možakar ki nam naj bi za 1 EUR pazil na motorje medtem ko bomo mi na ogledu. Kljub mamljivi ponudbi se odločimo za varinato da gresta dva na ogled dva pa pazita motorje.

Za 1.5 EUR vstopnine lahko vidite posušena trupla katerih lastniki so hoteli na nek način ostati na tem svetu tudi po smrti. Zelo lepo je ohranjeno truplo punčke okoli katere je tudi kar precejšnja gneča. Fotografiranje je sicer prepovedano a fotografija ali dve brez flesha ne morejo škoditi.

Pred vhodom pred katakombe srečamo tudi avtobus slovenskih turistov s pogleda vredno vodičko. Rečemo par besed ter dobimo par napotkov vodičke kaj se nam splača videt na Siciliji in kje naj malce bolj pazimo na motorje.

Iz Palerma se odpeljemo v Monreal na ogled mozaikov v katedrali, precej se namučimo da katedralo sploh najdemo nato pa jaz in Motoristek paziva na motorje Angel girl in Bluzonder pa gresta na ogled katedrale. Ker pravita da jih ni ravno navdušila se odpeljemo dalje.

Pot nas vodi skozi notranjost otoka in sicer skozi znameniti Corleone ki je večini znan iz mafijskih filmov in romanov. Dejstvo pa je da je v tem kraju živel Luciano Liggio ki je bil ključna oseba pri povezovanju Siciljanske in Ameriške mafije.

Samo mesto ni nič kaj posebnega in je le eno izmed mnogih siciljanskih mest s tlakovanimi cestami in ozkimi ulicami. Odločimo se da prvi dan na Siciliji zaključimo v Agrigentu kjer brez uspeha iščemo kamp z bungalovi, na koncu si najdemo apartma za 4 osebe za ceno 80 EUR z zajtrkom. Hitro odložimo prtljago in se namenimo na ogled Doline templjev, vendar smo za pol ure prepozni saj je za oglede že zaprta, ker se že počasi spušča noč se le še ustavimo v trgovini ker nam manjka nekaj sestavin za večerjo. V apartmaju žalostno ugotovimo da plin ni priklopljen in da nimamo tesnil, še dobro da sta Motoristek in Bluzonder s sabo vlekla gorilnika. Za večerjo si privoščimo testenine saj konec koncev smo v Italiji. Čeprav je bilo za nami le dobrih 200 km vsaj jaz zaspim kot ubit saj spanje na ladji zaradi nenehnega tresenja ni ravno vrhunec užitkov.

3.Dan (24.4.2005)

Zjutraj nam možak ki nam je oddal apartma prinese zajtrk ki pa je bolj kilav, rogljiček in kava, pojemo še sladoled na katerega smo prejšnji dan čisto pozabili in že smo spet na motorjih. Seveda si moramo obvezno ogledati Dolino templjev, Bluzonder sicer raje počaka pri motorjih ostali pa se odpravimo na ogled. Sama dolina templjev je bila ena izmed stvari ki so mi na Siciliji ostale najbolj v spominu, čeprav mi ni bilo ravno jasno zakaj ji pravijo dolina ko pa je vse postavljeno na hribu. Vsi templji so le ostanek starodavnega mesta Akragas in ko stojiš pod mogočnimi stebri se počutiš povsem majhnega obenem pa ti nikakor ni jasno kako so lahko postavili te mogočne templje brez vsakršne gradbene mehanizacije kot jo poznamo danes.

Sam ogled je trajal kar dobro uro in ko se vrnemo k motorjem opazimo da je Bluzonder zaposlen z promotorji jehovih prič kateri mu hočejo pokazati kaj pomeni biti srečen v življenju. Ko se prepričamo da se ne bo vpisal med njih in da je že našel svojo srečo nadaljujemo pot. :worship:

Skozi Favaro, ki je izredno revno mesto in te spominja na povojno Sarajevo se usmerimo proti Enni. Sama notranjost otoka je izredno lepa in predvsem zelena, vsi smo si bili enotni da so tukaj zagotovo snemali Telebajske. Vsi griči so poraščeni s travo ki je živo zelene barve in oči se ti kar odpočijejo ob pogledu na pokrajino.

Na Enni se ustavimo, naredimo par fotk in si privoščimo malico ustavimo se kar za kaki dve uri preden nadaljujemo pot proti Cataniji.

Ko se vozimo se nam v vsej svoji mogočnosti že pokaže Etna katere vrh je še pod snegom.

Ob vstopu v Catanio pa spet popolna zmeda, kljub karti in GPS-u smo popolnoma zgubljeni za nameček Motoristka z bolho skoraj zbije ena ženska. Odločimo se da bo najbolje če se usmerimo proti obali kjer bomo verjetno najlaže našli kamp, v katerem smo nameravali ostati preostanek bivanja na Siciliji. Po težkih mukah nam le uspe najti obalo, same oznake krajev so ponekod postavljene, drugje spet ne poleg tega pa je tu en kup enosmernih ulic. Takoj v Cataniji najdemo kamp Jonio kjer pa bi radi za bungalov imeli nekaj čez 80 EUR, odločimo se da imamo dovolj časa in zato pot nadaljujemo proti severu. V kraju Acireale najdemo kamp z bungalovi po 55EUR prostora v njem pa je za 4 ljudi. Vendar nas prvo noč namestijo v apartmajih, ker se bungalovi sprostijo šele naslednji dan. Najprej zavijemo v njihovo restavracijo kjer nas lastnik takoj prepozna kot Poljake saj ima ženo iz Poljske in se mu zdi govorica zelo podobna, kot po čudežu govori tudi precej dobro angleško in kmalu se sporazumemo da bomo velikemu pivu rekli ''big bottle'' midva z Motoristkom pa tudi da bo lastnik od sedaj naprej ''mr. Big bottle''.

Angel girl spet zaposlimo kot kuharico in tokrat je na vrsti rižota iz vrečke, po večerji še malo podebatiramo o dnevnih dogodkih potem pa nam začnejo oči počasi lesti skupaj in vidimo le še posteljo.

4.Dan (25.4.2005)

Danes malo potegnemo spanec saj moramo počakati do 10h da nas premaknejo v bungalov, jaz se odpravim po jajca za zajtrk in v mestu najdem Interspar. Usta so se mi razlezla v nasmeh saj sem mislil da se bo pa tukaj dalo dobiti vse kar bomo potrebovali od kruha naprej, vendar sem se hudičevo motil.

Med dolgotrajnimi pogajanji skušam prodajalki razložiti da potrebujem jajca vendar brez uspeha, ponuja mi vse od piva naprej tako da bo najbolje da grem kar sam najti ta preklemana jajca. Že sem mislil pokazati svoja da bi ženska razumela kaj hočem vendar nisem hotel preizkušati njene potrpežljivosti.

Ko se vrnem naredimo jajca z Gavrilovičevim doručkom nato pa počasi začnemo nositi kovčke v bungalov. Pol dneva smo že zapravili saj je ura že dvanajst preden se odpravimo. Odločimo se da gremo na ogled rojstnega mesta Arhimeda, Siracuso. Spet se prebijamo čez Catanio in po strašni gneči prispemo v Siracuso. Ko se peljemo po cesti že vidimo neke razvaline ki bi se jih splačalo ogledati, ko pridemo zraven vidimo da so tukaj nekoč domovali Grki, kupimo karte in se napotimo na ogled. Sam muzej na prostem je izredno lep, vsaj meni je stalno vleklo asociacijo na rajski vrt, čeprav mi je malo žal da si nisem prej pogledal zgodovine tega kraja saj je malo čudno gledati neke kamne za katere ne veš kaj pomenijo (dodal motoristek)Teatro Greco s 15.000 sedeži, najpopolnejše gledališče v grškem svetu (5. st. pr. n. š.) Blizu leži Latomia del Paradiso, prijetno zeleno območje, znano po jami imenovani Orecchio di Dionisio (Dionizovo uho).

Po ogledu nam je že precej krulilo po trebuhih zato pade odločitev da je čas za malico. Nato Bluzonder izrazi željo da bi jedli kje ob morju, prav rečemo in se odpeljemo nato pa smo tisto morje iskali kar lep čas in ko smo končno prišli do njega je bilo to čisto navadno pristanišče ribiških bark z usrano vodo in precej močnim vetrom. Klinc pa ambient, mi smo bili lačni in smo tisto malico napadli kar tam.

Medtem se je kar precej pooblačilo in ohladilo kar je občutil predvsem Motoristek ki je v kampu zaradi grozne vročine pustil škornje in ledvičnik. Za nazaj nas je kar malo zeblo vendar glede na to da je bilo to dejansko najslabše vreme v vseh desetih dneh (popoldanska pooblačitev) se ne bomo pritoževali. Dan smo zaključili s 180 km na števcu.

5.Dan (26.4.2005)

Spet se prebudimo v lep sončen dan in na vrsti je Taormina, nato pa glede na Suzukijev potopis baje neka huda cesta proti Novari, no ja bomo videli koliko bo huda si mislimo glede na njihov gladek asfalt in razpokane ceste.

V Taormini vročina pritiska kot pri norcih, zato se ustavimo le kratek čas, nato pa se spustimo proti morju kjer se z Bluzonderjem navdušiva nad namakanjem v morju. Vse lepo in prav samo voda je svinjsko mrzla in tudi valovi so bili nenormalno visoki. No ja če smo že v kopalkah si pa menda ne bova premislila in pogumno skočiva v vodo, Angel girl in Motoristek pa naju le modro opazujeta z obale in fotografirata. Po cca. 2 minutah namakanja ne čutim več prstov na nogah zaradi ledene vode, ko pogledam redke sprehajalce ob obali pa opazim da naju gledajo kot bi videli pošast iz Loch Nessa, malo se zamislim in preverim svoj termometer, ki pa ga skoraj ni nikjer več videti zato se odločim da je bilo dovolj, no ja vsaj vročina naju ne bo prav kmalu spet ubijala si mislim.

Odpeljemo se nazaj proti jugu in nato zavijemo proti mestu Gaggi ter se držimo smeri za kraj Novara di Sicilia, cesta je fenomenalna, asfalt drži in kar je glavno prometa skoraj ni. Takoj občutimo da se cesta vzpenja precej visoko saj se čuti ohladitev. Na vrhu prelaza se ustavimo in naredimo kosilo, nato pa se zapeljemo še do Novare na sladoled, tam se zadržimo kar precej časa preden se obrnemo nazaj proti Acirealu.

Že takoj ko smo prišli na Sicilijo smo si bili enotni da si en večer pripravimo balkansko večerjo (čevapi, pleskavice..........) zato se v Acirealu odpravimo v mesnico po meso, Bluzonder in Angel girl gresta v nabavo, jaz pazim na motorje, Motoristek pa gre iskat nalepke za na kovčke.

Ko tako za trenutek s pogledom ošinem izložbo mesnice vidim mesarja ki za pultom drži roko na glavi in oponaša bika, ajoj si mislim kako se bodo z njim zmenili kaj potrebujemo. Kmalu pride Angel girl ven in pove da so se za govedino sporazumeli sedaj pa je problem kako mesarju razložiti da rabimo pol kile svinjine. Bluzonder je v mesnici veselo oponašal pujsa in kazal mesarju da ima zvit repek vendar možakar ni razumel katero žival ima v mislih, na pomoč je priskočil še Motoristek ki je nekajkrat zakrulil in potem je možakarju končno potegnilo da iščemo kralja živali. Vsi veseli da imamo potrebne surovine se zadovoljni vrnemo v kamp, čeprav mi gre še danes na smeh ko se spomnim nakupovanja v stilu ''ugani kdo sem''.

Dan za Etno. Nebo je brez oblačka in razmere so idealne. Vseskozi samo sledimo znakom za Etno in to je tudi verjetno edini kraj na Siciliji kjer se ne moreš zgubiti in iti po napačni cesti.

Cesta gor je fenomenalna, ovinki lepo speljani, asfalt grabi da kar slišiš gumo kako jo pobira.

Malce pred vrhom odnehamo, saj je ponekod po cesti že posut pepel. Na vrhu parkiramo motorje in se odpravimo po karte. Cena po osebi je bila 42EUR kar je svinjsko drago, vendar če smo že tukaj bomo rizkirali še tistih 10 prešernov in si ogledali vulkan.

Prvi del poti te peljejo z gondolo potem pa se prestopi na avtobus ki je narejen na osnovi Unimoga. Samo pobočje vulkana je precej razgibano in ga pozimi očitno uporabljajo kot smučišče saj je po pobočju polno vlečnic in sedežnic.

Na sam prevoz z Unimogom smo čakali kar lep čas, sama vožnja pa izgleda kot v kakem avtobusu ki v Indiji vozi čez hribe, bogu za hrbtom po komaj še prevoznih cestah. Ko prispemo na vrh nas pričaka vodič ki nas pelje okoli kraterja kateri je nazadnje izbruhnil leta 2004, njegovo znanje Angleščine je bolj kot ne na psu tako da je bil z informacijami bolj skop. Ko se sprehajaš po gori je povsod prisoten neprijeten vonj žvepla in iz skoraj vsake luknje se kadi bel dim. Če prisloniš roko na tla čutiš da so tla topla, sploh če zakoplješ kakih 20cm globoko. Povsem na vrhu je vlekel močan veter in Motoristkova ideja da s sabo vzame kapo niti ni bila tako neumna. Kljub tlom prekritim z pepelom in svinjskim vetrom vidimo žensko, ki je obuta le v natikače (japanke), reva se mi kar smili očitno je mislila da bodo na 3000 metrov nad morjem poletne razmere.

Ko se vrnemo k motorjem še naberemo eno vrečko pepela za spomin in kupimo nekaj spominkov, nato se po cesti spustimo na drugo stran, obrnemo in po isti poti nazaj v kamp. Cesta je neverjetna in ko se spuščamo midva z Angel girl skozi vse ovinke s stopalkami brusiva asfalt.

Ko se vrnemo v kamp Angel girl naredi balkansko večerjo nato pa se Bluzonder in Motoristek odpravita v mesto na sladoled midva pa kar lepo v posteljo. :naughty:

7.Dan (28.4.2005)

:doze: No na žalost je prišel dan ko se bo treba odpraviti iz Sicilije. Po avtocesti jo mahnemo do Messine in brez težav najdemo pristanišče od koder vozi trajekt na celino.

Kupimo karte (8EUR/motor) in se hočemo vkrcati na trajekt, vendar nam varnostnik razloži da je odhod šele čez 20 minut in da bo potrebno počakati. Usedemo se v kafič in ližemo sladoled ko pride varnostnik, da se moramo vkrcati, da mu jebem vse po spisku a je mogoče za njega 20 minut minilo v petih. OK v eni roki držim čelado, v drugi sladoled in nekako skušam voziti, nato potuhtam da bi bilo bolje če dam sladoled v usta da se slučajno kje ne prevrnem, ves čas nas varnostnik priganja naj pohitimo. Najraje bi ga vrgel s pomola tečneža.

Na trajektu do nas pristopi starejši možak in ves ponosen pove da je bil motorist in da je nekoč vozil Guzzija, ko naredimo skupinsko fotko se mu kar smeji. Potem nas začne eden od zaposlenih na trajektu spraševati od kod smo in ko rečemo Slovenija on takoj prikima: '' aaaa Slovakia.'' Ko omenimo Jugoslavijo takoj ve zakaj gre in omeni tovariša Tita, no pa si le skapiral si mislimo.

Preostanek dneva je minil v znamenju avtoceste proti Bariju. Malo pred Tarantom začnemo iskati kamp a brez uspeha, ob obali je polno turističnih naselij a je vse zaprto. Povprašamo še na dveh kmečkih turizmih, v prvem bi radi imeli celih 100EUR za sobo, v drugem pa nočitev za eno noč ni možna a nas vsaj prijazno napotijo v hotel. Prav si rečemo pa vprašajmo v hotelu in čeprav smo vsi pričakovali precej visoko ceno je soba za štiri stala le 83 EUR z zajtrkom, kar brez pomisleka sprejmemo.

Ker smo precej lačni si privoščimo tudi večerjo in kot kaže smo edini gosti, naročimo rižoto z morskimi sadeži vendar gremo od mize bolj lačni kot siti. Porcije so majhne vendar je hrana okusna in niti ne preveč draga (5 EUR).

8.Dan (29.4.2005)

Zjutraj Motoristek vstane pred vsemi in nam takoj sporoči da spodaj v restavraciji diši po svežem kruhu in pecivu, :yes: mi lačni še od prejšnjega dne že vidimo polne obložene mize in kaj hitro že sedimo za mizo. No ja streznitev je bila hitra, zajtrk je kaj drugega kot rogljiček in kava. Sicer natakar vidi da smo bolj lačnih oči in prinese še po enega vsakemu toda kaj sta dva rogljička za sestradanega motorista. Obljubim da v Italiji nikoli več ne vzamem prenočišča z zajtrkom.

Odpravimo se v sobo in napademo naše zaloge, tri dni star kruh in Kekec pašteto. Plačamo sobe in se odpravimo proti Bariju celo pot pa lahko opazujemo prodajalke ljubezni ki iščejo stranke. :eek: V Bariju nas pričaka spet gužva na cesti a kot po čudežu nimamo težav z iskanjem pristanišča kjer plačamo že rezervirane karte za Črno goro (Bar).

Vročina v mestu je obupna in ker ob obali ne najdemo senčnega kotička se odpeljemo nazaj proti Materi kjer si ogledamo mesto ki je delno narejeno v skalnem pobočju. Precej me spominja na Dubrovnik le da se tukaj lahko pelješ čez z motorjem ali avtom.

Vročina je obupna in po sladoledu v Materi se obrnemo proti Bariju ter preostanek dneva preživimo na bencinski črpalki kjer imajo klopi in mizo za stranke, tam si naredimo tudi malico.

Ko se začne spuščati mrak gremo v Bari, kolona za trajekt je ogromna vendar se z motorji lahko prebijemo mimo. Fantje na trajektu so izredno prijazni in stalno sprašujejo kako lahko zvežejo motor da ga ne bi slučajno poškodovali. Ko izplujemo se premaknemo v prostor z avionskimi sedeži ki je bolj ali manj prazen, se zleknemo po tleh in zaspimo.

Ponoči se zbudim ker mi je strašno slabo, kaj mi ne bo ko se je barkača zibala kot da se peljemo z Elanovim čolnom, še na WC-ju sem komaj ciljal v pisoar.

9.Dan (30.4.2005)

Po carinskih procedurah in preverjanjih v Baru končno zapeljemo iz pristanišča kjer nas čaka Bluzonderjev kolega, kateri nam je tudi uredil rezervacijo. Sledimo mu do njegove pizzerije kjer nas pogosti z zajtrkom.

Po krajši debati se odpeljemo proti Hrvaški meji. Sama obala Črne gore je izredno lepa, le promet je strašno počasen saj kamioni in traktorji stalno delajo gužvo, za manj kot 100km smo rabili dve uri, poleg tega pa so tukaj policaji z radarjem za vsakim ovinkom.

Na Hrvaški meji pa spet brezvezne komplikacije, promet se premika po polžje, vročina pa je tudi neznosna. Vsakega potnika preverijo in požigosajo potni list, občutek imaš kot da vstopaš v Pakistan. Če ne drugega bodo ceste od sedaj malo bolj prazne in ne bomo več potovali kot polži. Po Hrvaški se peljemo do Metkovičev kjer vstopimo v Bosno, saj je naš cilj motel Lav v Banja Luki (Crvena rijeka) in njihova kuhinja. :OK:

V Mostarju le poslikamo most ki je bil lani ob našem obisku še v gradnji nato pa gremo direktno za Banja Luko.

V Jajcu smo že vsi utrujeni in le še dobrih 30km nas loči od slastne večerje in mehke postelje, a zdi se mi kot da smo oddaljeni vsaj dva dni vožnje. Nobenemu se nič več ne da in pred očmi imamo le še čevape in pleskavice, za vsakim ovinkom se mi zdi da bom zagledal motel.

Ko končno prispemo zaklenemo motorje in se po hitrem postopku stuširamo, ko z Anglel girl prideva v restavracijo Motoristek že pregleduje jedilni list in z veseljem ugotovi da imajo tudi tu Karađorđevo šniclo. Ko se nam pridruži še Bluzonder takoj pade prva runda hrane in Nektarja, jemo kot kobilice in natakrju sploh ni nič jasno, še posebej ko naročimo še enkrat. Verjetno si misli '' ludi Slovenci''.

Motoristek napade vse od mesa, pomfrita, zelenjave, ajvarja do feferonov. Ko pospravimo še drugo rundo imam občutek da bom počil in edina želja mi je da se dam v ležeči položaj, vsi se strinjamo da tako se še nismo najedli, ma ne najedli, nažrli.

Vsaj jaz potrebujem še kaki dve uri da prebava naredi svoje preden zaspim.

10.Dan (1.5.2005)

To je bil zadnji dan našega potovanja in po pravici povedano gremo kar radi nazaj domov. Glede na to da je 1. Maj se po Bosni vrtijo jagenjčki in odojki skoraj pri vsaki hiši.

Ustavimo se v Bihaču da bi še enkrat napadli čevape a imajo žal zaprto. Preko Karlovca se peljemo do Metlike kjer po desetih dneh spet prestopimo slovensko mejo. V Metliki gremo še na pijačo kjer naredimo kratko analizo poti, se poslovimo in zaželimo srečno pot do doma.

Preživeli smo 10 čudovitih dni v dobri družbi, vreme je bilo vse dni čudovito in na trenutke že skoraj kičasto. Siciljanci so izredno prijazni in če se v mestu izgubite je škoda iskati zemljevid, vprašajte prvega domačina in skoraj sigurno vas bo vodil na želeni kraj. Sama notranjost otoka je čudovita v nasprotju z obalo ki me ni preveč navdušila.

Glede varnosti sem slišal precej napotkov kot na primer ''kaj pa rinete tja da vas bodo okradli'' in podobno, res je treba paziti na motorje v velikih mestih (Palermo, Bari...) in imeti skozi oko na svoji lastnini a čim se umakneš iz mesta ven je nevarnost kraje približno tolikšna kot pri nas v Sloveniji.

Skratka destinacija vredna obiska.

''Tehnični'' podatki:

Prevoženo: 3450 km (Motoristek kakih 100 več)

Poraba goriva moje Vare: 6,5 do 7,5 l/100km

Ceste: večinoma precej slabe z kar nekaj svetlimi izjemami (Etna, Novara di Sicilia)

Promet: kaos

Družba: enkratna

Skupni strošek: 1000EUR/motor (voznik + sopotnica)

Od stroškov je največ nanesel bencin ki stane okoli 1,23EUR in trajekti.

Uporabne povezave:

Trajekt: Civitavecchia- Palermo http://www1.gnv.it/ karte se lahko kupi v Ljubljani

Bari – Bar http://www.montenegrolines.net/

Kampi: http://www.camping.it/english/sicilia/

Vremenske napovedi:

http://www.weatheronline.co.uk/Europe.htm

http://www.meteorete.net/

http://www.bikeriders.it/meteo.htm

http://weather.yahoo.com/

:yea1: :yea1: :yea1:

Popravljeno September 13, 2005. Popravil motoristek

[Leteči]

Motoristka za moderatorja :yea1:

Pa še grafični prikaz poti za vsak dan posebej.

[Leteči]

:yea1:

[Leteči]

:kva2:

[Leteči]

:OK:

[Leteči]

:)

[Leteči]

:cry:

[motoristek]

Motoristka za moderatorja  :yea1:

Pa še grafični prikaz poti za vsak dan posebej.

←

Če bi pa jaz še to znal :OK: pol bi bil pa že đek! :kva2:

Ps: kje je pa morska črta? Moj GPS pokaže tudi morsko pot! :lol1: