Josip Broz - TITO

[GorazdH]

PikiJapok, kaj češ pričakovat od prikritega komunista JJ in argentinskega "pograbivse kar upaš in zbeži" financarja Bajuka...sej so imeli dobre učitelje :naughty:

v bistvu si želijo starih časov, ko jim je blo dejansko bolje

Popravljeno Maj 29, 2007. Popravil GorazdH

[PikiJapok]

Se zahvaljujem na uporabnih predlogih in dobronamernosti.

:worship:

Naj vsaj malo vrnem:

Priporočam transakcijsko analizo in uporabo Bernejevih ego satnj.

Uf... naj debata teče o TITO-u. Midva pa se bova raje prerekala ob kaki pijački v kaki senčki v družbi prijetnih deklet... Deal? :whistle:

[volk]

Fašisti so bili agresorji . Komunisti so vsaj na začetku organizirali odpor tako pri nas, kot v Rusiji.

Fašizem je bil napadalen in ubijalski že v svoji osnovi, komunizem se je v določenem trenutku razdelil in del njega se je izrodil..

Kljub vsemu ne moreš primerjati ... Kot ideologiji sta si povsem različni...

Vsaj Evropa,na katero vsi tako prisegate še zmeraj krepko ločuje fašizem(z nacizmom) in komunizem.

Kot ideologiji sta si bila izma res različna vendar metode so bile zelo podobne.

[volk]

Uf... naj debata teče o TITO-u. Midva pa se bova raje prerekala ob kaki pijački v kaki senčki v družbi prijetnih deklet... Deal? :whistle:

Senčka, pivo, dekleta, tud kakšan debata v tej smeri vendar :nono: o politki pa takrat res ne

[GorazdH]

proti fašizmu drugačen boj kot je bil osnovan s komunistične strani ni bil mogoč. to vemo tu na primorskem. TITO je tu pomenil dejansko nekaj več. v notranjosti vas je tak bolel K za vse tegobe primorcev pod fašizmom. zato se pa tako veselo spogledujete z adolfom in dučejem. :rolleyes:

[PikiJapok]

Kot ideologiji sta si bila izma res različna vendar metode so bile zelo podobne.

Metode so bile podobne. Tukaj se pa strinjam. Podobne metode so v bolj prefinjeni obliki uporabili tudi v Sloveniji ob osamosvojitvi. Le da si niso mazali rok z nedotakljivostjo življenja... so se zadovoljili z izbrisom. V končni fazi je rezultat podoben. Oseba "ne obstaja" več.

Jah... kaj č'mo. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Da je to res, nam potrjujeta vsaj dva Janeza, ki polnita časopisne članke vsakodnevno... :naughty:

[Damian]

Kot ideologiji sta si bila izma res različna vendar metode so bile zelo podobne.

Še zmeraj mislim, da ne.

No , ubijanja je bilo preveč v enem in v derugem. Že ena nepotrebna žrtev zaradi ideologije je preveč.

Kljub temu pa je komunizem prosperiral kot reakcija na nasilje nacifašizma ter na račun revščine večine, ki jo je sproduciral zgodnji (surovi)kapitalizem. Vprašanje, kako bi bilo s komunizmom, če ne bi fašizem začel s pobijanjem, ter praktično zasužnjevanjem tistih, ki jim ideološko ali po rasi niso bili pogodu. verjetno bi bil še zmeraj obrobno gibanje, ali pa kakor kje pomembna politična stranka. dejstvo pa je, da se je komunizem v kasnejši fazi izrodil.pa ne toliko pri Titu. Je bilo ogromno hujših.

Povojni poboji, ki mu jih del zgodovinarjev pripisuje, pa so zagotovo tudi reakcija na medvojne poboje s strani fašistov in njih "priležnikov".

Na primer, jaz osebno sem sicer zelo miren in nočem nikomur nič hudega. Ne vem pa, kako bi bilo, če bi mi kdo pobil meni drage, družino , itd......Mislim , da bi se tudi jaz prelevil v besno žival, ki zaslepljena v svojem maščevanju ne bi izbirala...

Popravljeno Maj 29, 2007. Popravil Damian

[volk]

Karšnakoli legalizacija in legitimizacija morjenja je po mojih merilih nedopustna in sprevržena.

Podobni poskusi so še danes južno od nas zaradi bližnje preteklosti.

In zato so tam kjer so.

[Damian]

Karšnakoli legalizacija in legitimizacija morjenja je po mojih merilih nedopustna in sprevržena.

Podobni poskusi so še danes južno od nas zaradi bližnje preteklosti.

In zato so tam kjer so.

Mislim, da je bilo v postu dovolj jasno povedano, da ne zagovarjam legalizacije,niti legitimizacije umorov ter pobojev.

Mislim, da dovolj jasno nakazujem drugo poanto. Fašizem je moril zaradi ideologije, komunizem pa delno zaradi sprevrženosti ljudi, ki so se na račun izkrivljanja taiste ideologije "dvignili " nad množico, nasprotnike zapirali in tudi pobijali. Vendar se mi zdi za to kriva sprevrženost človeka, ki sistem in ideologijo izkoristi, da povzdigne sebe. Pri fašizmu pa je že ideologija povzdigovala eno raso, ostale pa trpala v delovna in koncentracijska taborišča.

Za en kup pobojev, ki jih pripisujejo ideji komunizma pa je bila kriva slepa maščevalnost ter obupanost do tedaj ubijanih in zatiranih.

Ne opravičujem, vendar kljub vsej "živalskosti" bolj razumem, kakor enaka dejanja v imenu ideologije.

Rezultati pa so žal podobni.Še enkrat ponavljam, da se mi zdi že ena žrtev kakršnekoli ideologije preveč.

Za poskuse južno od nas pa mislim, da je še zmeraj bolj kriva akcija nekaterih, kakor reakcija zaradi bližnje preteklosti.

Sicer pa je to samo moje osebno razmišljanje. Če bi vsi razmišljali enako, bi bilonamreč predolgočasno, tale forum pa bolj podoben časopisom iz bližnje ali manj bližnje preteklosti. Bojim se, da tudi bližnje ali manj bližnje prihodnosti.

Lp damjan

Popravljeno Maj 29, 2007. Popravil Damian

[PikiJapok]

PSIHIATRIČNI VIDIKI PARTIZANŠČINE IN BELOGARDISTIČNE IZTIRJENOSTI

UVODNI PRIPOMBI:

1. Vključujem se v polemično razpravo o likvidaciji belogardistov, ki jo je v sobotni prilogi Dela sprožil Tine Hribar, odgovoril pa mu je Janez Stanovnik, ki ga je Hribar v zadnjem prispevku zavrnil. Ker sem psihiater in sem kot mlad partizan natančno poznal poglavitne partizane in belogardiste v nekdanji občini Mirna na Dolenjskem, sem z retrospektivno analizo njihovih šolskih uspehov in osebnostnih značilnosti prišel do zelo zanimivih spoznanj, seveda na mikro ravni, ki utegnejo poglobiti uvid v bistvo dostojanstvene partizanske maščevalnosti nad narodnimi izdajalci.

V polemiko se vključujem tudi zato ker vse kaže, da nekateri ljudje v množičnih občilih tako močno simpatizirajo z belogardističnimi narodnimi izdajalci, da zavirajo objavljanje avtentičnih poročil o bistvenih osebnostnih razlikah med partizani ni belogardisti, kar meji na kriminal.

2. To besedilo, ki je zamišljeno kot uvod v širšo razpravo, se nanaša izključno na psihiatrične vidike osebnostnih značilnosti »navadnih« partizanov in belogardistov, ki sem jih osebno poznal. To pomeni, da se ne spuščam v analizo »višje« politike med vojno in po njej; partizanščino pa z zgodovinskega, antropološkega in psihiatričnega vidika štejem za najčistejšo narodnostno akcijo Slovencev v naši zgodovini.

Seveda pa so vrhunski komunistični glavarji (Tito, pa naša Kardelj in Maček, pa Hrvaški Krajačić ter njihovi z zveličavnim komunizmom indoktrinirani posnemovalci) izrabili partizanski boj za razraščanje nove protiljudske in na psihopatiji vseh komunističnih voditeljev zasnovane tvorbe – komunizma.

SIMPATIZERJI BELOGARDISTIČNE IZTIRJENOSTI SE ŠE VEDNO ŠOPIRIJO V MNOŽIČNIH OBČILIH IN S TEM ZAVIRAJO SPRAVO

(predelen komemorativni nagovor ob Spomeniku padlih borcev na Rojah pri Mirni, 31.10.2003)

Dobrih 58 let potem ko smo skupaj z zavezniki premagali Hitlerjevo soldatesko in njihove belogardistične pomagače, kar pomeni, da ob komemoraciji padlim junakom še živi partizani slavimo dve okoliščini: prvič, da ne trohnimo tukaj skupaj s padlimi junaki, in drugič, da smo vzdržali teh 58 let.

Ker razni zagovorniki sramotne izdaje belogardistov in katoliške Cerkve na svojih komemoracijah v Rogu in na Teharjih ter po množičnih občilih trosijo lažniva in žaljiva stališča o nas, zmagovalcih v 2. svetovni vojni (kar je psihološko razumljivo, saj si s tem malo podpirajo klavrno samozavest premagancev in izdajalcev), sem se odločil, da spregovorim o doslej neobdelani temi »PSIHIATRIČNI VIDIKI PARTIZANŠČINE IN BELOGARDISTIČNE IZTIRJENOSTI«, še zlasti ker o tem ni do sedaj še nihče odkrito spregovoril. Edini psihiater, ki je sodeloval v NOB, je bil pokojni dr. Janez Kanoni, ki se v to področje ni poglabljal. Drugi psihiater, dr. Janko Kostnapfel je postal – kot jaz – zdravnik in psihiater po vojni, ki pa tudi še ni jasno spregovoril o tej zadevi. Ker sem edini psihiater, ki kljub 63 letom pokojninske dobe še nisem upokojen, torej še vedno delam in zelo poglobljeno spremljam vse kar se o medvojnem narodnem izdajstvu piše pri nas in po svetu, imam pravico in dolžnost, da o navedenem vprašanju nekaj povem. Moram pa omeniti, da tega področja še nisem sistematično raziskoval, prebral pa sem domala vse, kar se vsaj smiselno nanaša na to vprašanje. Bom pa sodeloval pri morebitnem projektu raziskave tega področja naše zgodovine.

Bil sem zelo mlad partizan, star slabih 15 let ko sem, seveda oborožen, kolovratil po teh krajih kot samotni kurir (in se tako že tedaj oblikoval v svobodnjaka!) in ko se sedaj ponovno oziram nazaj ugotavljam velike razlike v osebnostnih lastnostih partizanov in belogardistov.

1. Najprej nekaj osebnostnih lastnostih partizanov:

- med partizani, s katerimi sem jaz prišel v stik, ni bilo niti enega z zveriženo osebnostjo, vsi so bili urejeni in predani naši stvari,

- da bom do konca iskren, povem, da sem poznal enega partizana, ki je s preveliko gorečnostjo (vendar legalno in legitimno) streljal na smrt obsojene partizane,

- vsi partizanski komandanti, ki sem jih osebno poznal, so bili v danih razmerah genialni in do konca pošteni možje in bojevniki, ki so tudi do žensk, svojih prijateljic, gojili veliko spoštovanje, kar razodeva njihovo osebnostno urejenost,

- predvsem pa so bili partizani-borci zelo modri in predani svojemu narodu, zato so se tudi odločili za boj proti okupatorju, ne pa za zaroto proti svojemu narodu.

2. Sedaj pa še o poglavitnih osebnostnih značilnostih belogardistov:

- o vseh, ki sem jih osebno poznal, sem ugotovil eno ali obe od naslednjih dveh značilnosti: bili so zarukani ali/in psihopati (motene osebnosti):

- zarukani (saj med njimi ni bilo niti enega odličnega učenca) zato ker niso spregledali izdajalske vloge katoliške duhovščine na čelu z italijanskim podložnikom, škofom Rožmanom (glej knjigo I. Jan: Škof Rožman), obenem pa so zaupali in verjeli našemu nebogljenemu človečku, župniku na Mirni, Jakobu Širaju, ki sploh ni imel lastnosti moža, pač pa klavrnega potuhnjenca (se pravi psihopata) in izdajalca, zato je bil po vojni obsojen na zaporno kazen; tudi tisti, ki bi se radi izmuznili odgovornosti za izdajstvo z trditvijo, da so bili zavedeni, spadajo med skrajne zarukance, saj zaradi zarukanosti niso bili sposobni razlikovati med okupatorji in uporniki proti okupatorju (naj povem, da smo imeli v mirenski dolini vsi možnost, da posnemamo zgledne partizane: nadučitelja Franca Lunačka /ki so ga belogardisti zverinsko ubili/, Ladota Kocijana, Marka Bulca in druge),

- psihopati pa so bili zato ker so se kot Hitlerjevi podrepniki (to je pravi ljudski izraz za njihovo početje) borili proti svojemu narodu, kar gre v kontekst neodpustljivega narodnega izdajstva, kateremu podležejo izključno motene osebnosti (glej temeljne knjige o izdajalcih slovenskega naroda: 1. F. Saje: Belogardizem; 2. S. Grgič: Zločini okupatorjevih sodelavcev 1., 2. in 3 del; 3. T. Ferenc: Dies Irae),

- s psihiatričnega vidika štejem za psihopate tudi vse ljudi, zlasti razne pisune - sedanje zagovornike belogardizma, ki so tako predrzni in nesramni, da zagovarjajo njihovo klečeplazenje Hitlerju; s svojim zagovarjanjem belogardizma razodevajo svojo brezmejno sovraštvo in maščevalnost do upornikov proti okupatorju, seveda pri tem ne upoštevajo temeljnega dejstva izdajstva, da so belogardisti prisegli Hitlerju in so zato zaslužili smrtno kazen.

II

/Da bo bralcem jasno o čem pišem, bom preprosto in natančno opisal bistvo motene osebnosti: Psihopat ali motena osebnost je človek, ki zaradi nespodbudnih pogojev za psihosocialni razvoj (kar ni možno razumeti, če se ne prebere sorodne knjige kot je S. Forward: Strupeni starši, Tangram, Lj. 2001), ni razvil empatičnega odnosa do sočloveka, zato v življenju uveljavlja predvsem egoistične cilje, ki v glavnem izvirajo iz zavednih in nezavednih zamer, ki so se mu nakopičile v zanj sovražnih razvojnih pogojih. Psihopata ni možno prevzgojiti, saj je ni na svetu inštitucije, ki bi utegnila v dolgotrajnem (prev)zgojnem procesu (katerega bistvo je fenomenalno prikazal v svojih knjigah Tine Hribar) v celoti nadoknaditi zamujene spodbudne pogoje v otroštvu; pa tudi, če bi se kdo tega lotil, zanesljivo ne bi uspel, kajti motene osebnosti sploh niso motivirane za »spreobrnitev«, saj ne sledijo pozitivni osebnosti (pre)vzgojitelja, torej niso z njim sposobni vzpostaviti pozitivnega transferja, ki je absolutni pogoj za uspešno psihoterapijo in prevzgojo, pač pa se povezujejo izključno z voditelji antisocialnih skupin. Zato je njihovo antisocialno vedenje možno nadzorovati samo z dobro zamišljenimi in natančno uresničevanimi represivnimi ukrepi, denimo v zaporih z izolacijo v samici.

3. In še nekaj bogokletnega bom povedal in sicer zato, ker se večina nekdanjih ponosnih partizanov (ki so postali nerazumljivo strahopetni in zaradi domnevnega karierizma in obsedenosti, da bi bili cenjeni in »važni« tudi v sprenevedajočem tranzicijskem obdobju, ko je dovoljeno, da belogardistični podrepniki dvigajo glavo) ne upa povedati resnice o poboju belogardistov:

- belogardisti se niso predali legitimni in zmagoslavni partizanski vojski; če pa bi se, bi bili v veliki večini deležni amnestije, krvniki pa bi šli v keho, kakšen pa tudi na vislice; temu pa bi se lahko vsak izognil s samomorom, kot je to storil Gδring, spoštujoč izročilo M. Blanchota, ki je zapisal, da je premišljen samomor (tudi zaradi od Cerkve in medicine onemogočene evtanazije) najbolj dostojanstven odhod iz življenja (Nova revija, št.118-119:163-184),

- aktualna mednarodna situacija je kazala na možnost nadaljevanja vojne, zlasti zaradi Trsta;- vsi smo vedeli, da bi se v morebitnem nadaljevanju vojne belogardisti spet postavili proti svojemu narodu, zato so jih Angleži tudi predali partizanom, pač v roke pravice; partizani pa se niso imeli za tako nespametne, da bi v svojih nedrjih gojili zanesljive nasprotnike,

- partizani (pa tudi ves slovenski narod!) smo bili bolj prizadeti zaradi tiranije, umazanije in zločinov belogardistov kot pa zaradi zločinov okupatorjev (meni se še danes, po 58 letih, inako stori, če o tem spregovorim), zato smo gojili reaktivno in ponosno partizansko maščevanje do izdajalcev, in zato sem trdno prepričan, da bi vsak ozaveščen partizan, če bi ga doletela ta dolžnost, podpisal likvidacijo izdajalcev. To bi storil tudi jaz, čeprav sem bil takrat star 16 let in nisem nič vedel o pobojih (izraz poboj pa ni v skladu z logiko narodnega izdajstva: ni šlo za poboje, temveč za samoumevno likvidacijo izdajalcev, ki so jo opravili zaradi izdajstva prizadeti in naravno, reaktivno maščevalni partizani, seveda po ukazu svojih legitimnih voditeljev; med maščevalno usmerjene partizane sem tudi sam spadal in sem bil prizadet ker svoje maščevalnosti nisem mogel uresničiti, zato moj poglavitni objektni cilj maščevanja še sedaj tlači travo, kar ni naravno),

- ne verjamem, da je med likvidiranimi belogardisti kakšen nedolžen, dopuščam pa možnost,

da je med njimi bil kakšen imbecil, ki se ni mogel zavedati svojega položaja v vlogi Hitlerjevega pomagača; v tem primeru je kriv njegov organizator, saj bi moral vedeti, da imbecil pač ni sposoben za osnovno presojo položaja,

- kljub vsemu pa nismo dosegli upravičene maščevale ihte francoskih partizanov, ki so takoj po osvoboditvi Pariza postrelili okrog 15.000 izdajalcev – Hitlerjevih podrepnikov, pa se jih zaradi

tega ne drzne obrekovati nihče od simpatizerjev izdajalcev; mi pa smo do teh psihopatskih obrekovalcev preveč strpni, čeprav imamo pravico, da vsakega takega vsaj ovadimo, da sodišča aktualizirajo bistvo narodnega izdajstva,

- končno moramo izpostaviti nesporno dejstvo, da leta 1945 nismo imeli dovolj moči in strpnost za obvladovanje 10.000 psihopatov, saj bi morali ustanoviti posebna taborišča in izmisliti pozneje uveljavljen in popolnoma neuspešen sitem Mao Ce Tungove prevzgoje, kar bi terjalo izredno število vrhunskih (pre)vgojiteljev, ki jih nismo imeli,

- pa še nekaj: protičloveško delovanje nacizma in fašizma so tenkočutni in zaradi trpljenja ljudstev prizadeti ljudje ocenili kot najhujši množični zločin nad človeštvom, zato je Stalin predlagal, da se Nemčijo po končani vojni dobesedno zravna z zemljo, pa ostala dva iz »velike trojke« tega nista sprejela, saj nista bila niti malo tako prizadeta kot sovjetsko ljudstvo in Stalin.

4. Bodimo ponosni zmagovalci

Bodimo ponosni na svoja bojna dejanja (katera nam priznajo vsi naši veliki zavezniki) in zadovoljni, da smo v mozaik temeljev slovenske prabiti vgradili dodatni, silno važen kamenček, ki bo sijal, dokler bo obstajal slovenski rod: izdajalec naroda zasluži smrt, zato ga je treba likvidirati, kajti uspešna prevzgoja in (re)habilitacija psihopatov - tudi v skladu s spoznanji psihiatrije – ni možna (enako je nujno sedaj »uničiti« pedofile in posiljevalce z brezpogojno kastracijo). Tudi meni, čeprav že 30 let vodim najbolj zahteven psihiatrični program radikalne psihoterapije in (pre)vzgoje na svetu, še ni uspelo prevzgojiti nobenega »normalnega« psihopata, zato tudi ne bi pristal na program prevzgoje najhujših psihopatov – narodnih izdajalcev. (Tudi v strokovni literaturi nisem zasledil niti enega primera znanstveno dokumentirane uspešne prevzgoje motene osebnosti).

Psihopati so za družbo nevarni marginalci dokler so živi, zato je vprašanje, ali bi na tako eleganten način dosegli nesluten razvoj in osamosvojitev Slovenije, če ne bi pravočasno likvidirali belogardističnih izdajalcev. Samo upoštevajmo, kako strupeno in provokatorsko razni simpatizerji belogardističnega izdajstva, pišejo o dostojanstvenem boju partizanov in s tem še vedno motijo ljudsko sožitje. Kako bi se ta psihopatska svojat šele obnašala.če bi bili živi in bi imeli možnost , da indoktrinirajo svoje okolje s sovražnostjo do narodnih osvoboditeljev.

5. Pa še nekaj: tisti, ki niso bili v partizanih, ne morejo razumeti dostojanstvene maščevalne drže partizanov do belogardističnih izrodov, kajti razlika med bojevnikom in nebojevnikom je približno takšna kot med homo sapiensom in neandertalcem (tudi Tine Hribar kot nebojevnik ne more razumeti ponosnega partizana Janeza Stanovnika, zato vse kar zrcali Stanovniku spada v običajno »nakladanje«, na žalost, saj smo že zdavnaj pri skrivačih poslušali podobna opravičevanja.

V času okupacije so se slovenski možje samodejno, odvisno od več ali manj zrele osebnosti, razvrstili v tri skupine: partizani, skrivači in belogardisti. Pravi, tvorni Slovenci smo bili edino partizani, ostali so bili neposredni ali posredni Hitlerjevi pomagači. To je nesporna resnica. Bojevniki pač skrivačev in izdajalcev nismo nikoli cenili, saj tega niso zaslužili. Zaslužili so pač prezir zmagovalcev! Tega stališča pač nismo razbobnali, dokler je še veliko skrivačev bilo živih, kajti sodišča bi imela preveč dela z njihovimi manipulativnimi tožbami. Sedaj jih je malo, ki bi imeli ustrezno moč, zato lahko gremo na plan z resnico o bistvu njihove osebnostne motenosti, da se vsaj pred odhodom na nek način spokorijo.

[volk]

Dr.Ruglj,....... :hmm: Rugelj.... :hmm:

AAAAAaaaaaaaaaaaaaaa :hooray:

to je tisti, ki pravi da žensko po 7. orgazmu polije z mrzlo vodo ker se onesveti in potem nadaljuje s sexom

Ta !

Ta pa obvlada.

Priznam :worship: :worship: :worship:

[Rude Boy]

mogoče je ta ženska boljša od njega v sexu, saj pri njenih sedmih orgazmih, njemu še niti enkrat ni prišlo ! :naughty: da pa stvar opravljaš pri zavesti je pa verjetno najbolje ! tudi kar se tiče zmagovalcev in poražencev ! v vseh vojnah ! :yea1:

[Lobo]

Ja najbrž res. Fažizem nima na vesti 100 miljonov ljudi. :whistle:

Isti ti je kurac ali te pofuka eden ali pa deset dedov. Nedolžna nisi več.

vidiš, Poljaki vidijo komunizem povsem drugače :)

Tudi Aboridžini vidijo kapitalizem čisto drugače.

[Fritz]

Za en kup pobojev, ki jih pripisujejo ideji komunizma pa je bila kriva slepa maščevalnost ter obupanost do tedaj ubijanih in zatiranih.

Ne opravičujem, vendar kljub vsej "živalskosti" bolj razumem, kakor enaka dejanja v imenu ideologije.

Zločin je zločin in ga ne moreš opravičevati. Tudi za marsikateri medvojni zločin fašistov in nacistov je bila kriva slepa maščevalnost (zaradi nezmožnosti učinkovitega zoperstavljanja partizanskemu načinu bojevanja npr.).

Komunizem je tudi ideologija. In to takšna, ki se rada širi..pa če drugi to hočejo ali nočejo (vzhodna Evropa, Afganistan, Koreja, Vietnam, Kambodža...). Med kroglami, ki ti jih pošiljajo fašistični nadljudje in osvajalci ozemelj ter tistimi, ki ti jih pošiljajo prinašalci nove ureditve ni nobene razlike. Ene in druge ranijo, trgajo, ubijejo.

Mislim, da večina tukaj ne postavlja pod vprašaj NOB-ja, čeprav so ga komunisti monopolizirali in izkoristili za revolucijo, ki je dala marsikaj dobrega. Istočasno so tudi počeli svinjarije, pobijali in obsojali nedolžne ljudi, zatirali svobodo mišljenja itn. Konec koncev, je tudi krščanstvo danes lepo in čisto pa vemo, kakšno zgodovino ima. Apriori zagovarjanje lastne strani pomeni, da se iz zgodovine nismo nič naučili. Še huje je, če se nočemo.

[Damian]

Zločin je zločin in ga ne moreš opravičevati. Tudi za marsikateri medvojni zločin fašistov in nacistov je bila kriva slepa maščevalnost (zaradi nezmožnosti učinkovitega zoperstavljanja partizanskemu načinu bojevanja npr.).

Rekel sem, da to ne opravičuje, vendar da lahko razumem .

Eno je slepa maščevalnost,če nekomu ne prideš do živega, ker je bolj sposoben od tebe, ali se je pač takrat bolj znašel, drugo pa, če ti nekdo pobije družino ali tebi drage. Takratne verjetno ne reagiraš razumno, ampak v afektu, nekontrolirano.

Zaradi mene lahko nekdo po udarcu na levo lice takoj nastavi še desnega,ali pa še kaj drugega zraven.

V primeru, da pa nekdo naredi tako zlo nekomu od mojih, ne verjamem, da bi lahko razmišljal razumno. Vsaj na začetku ne.

Sicer, kar se tiče pobojev , so se takoj po vojni (tako, kot pri nas) dogajali po celi ,"civilizirani" Evropi. Tudi v Franciji,Angliji,Italiji, pa še kje in to ni bila samo lastnost komunističnih sistemov.

Kar se komunističnih pobojev tiče, so bili in so glavnem domena Ljubljenih Voditeljev Rusije,Romunije,DDR,Češkoslovaške,Bolgarije,PRK,Kitajske, itd. Ljudje so izginjali še trideset,štirideset let po vojni, in to samo zato, ker se niso strinjali z idejami Ljubljenega Vodje.....ali pa so se zamerili sosedu.....

Zato mislim, da je treba povojne poboje, (ki jih niti ne opravičujem, še manj pa se z njimi strinjam) kljub temu ločiti od klasičnih morij, ki so jih vršili "komunistični" vodje.

In takih (tudi množičnih) pobojev, ko so ljudje dokaj množično izginjali še nekaj desetletij po vojni samo zaradi prepričanja, pa mislim, da Titu res ne moremo pripisati

Popravljeno Maj 29, 2007. Popravil Damian

[DESIM]

http://www.titoville.com/

Tito's Home Page

Da obnovimo mal!!!! B)

[motoristek]

Kot ideologiji sta si bila izma res različna vendar metode so bile zelo podobne.

Na vshodu se še dogaja.... :naughty:

mogoče je ta ženska boljša od njega v sexu, saj pri njenih sedmih orgazmih, njemu še niti enkrat ni prišlo ! :naughty: da pa stvar opravljaš pri zavesti je pa verjetno najbolje ! tudi kar se tiče zmagovalcev in poražencev ! v vseh vojnah ! :yea1:

kakšen orgazem.....njemu se sploh ni vstal :lol1:

[dr.looney]

'bemtiš... Ko to berem, dobim vtis, da je populacija sestavljena iz samih pankurjev z eno samo vodilno idejo "I'm against it!". Koji k**** je zdaj važno, koliko partizanov/domobrancev/četnikov/ustašev/vstavikaterokolihočešstrujo je zaklal nono od Mickinega fanta sestrine tašče??? A bo kdo bolje živel zaradi tega, če bo to analiziral? Peesda, vsi nasedate nekim provokacijam, ki vam jih meče trenutna klerofašistična, ali prejšnja psevdoliberalnoturbokapitalistična oblast in glodate kosti, meddtem ko se oni sladkajo s svinjsko ribico in se posmehujejo ortodoksno zmanipuliranim plebejcem, ki jim na volitvah vztrajno namenjajo svoje glasove... Da bi kdo malce uporabil kako svojo sivo celico, to je pa že preveč zahtevno opravilo, a ne?

Dajmo razčistit nekaj osnov: v življenju obstajajo faktorji zadovoljstva in faktorji nezadovoljstva. Primer: lahko furaš tanrtabulšsuperdupermotocikel, pa to še vedno ni jamstvo da boš nategnil ultrasuperjoškatoinmegaguznoblontmodrookodeklino in užival srečo do konca svojih dni.

Drugo: v vsaki vojni so žrtve in med temi žrtvami so vedno tudi in predvsem tiste, ki v trenutku smrti niso imele orožja v rokah. Morda še lepše... Ob smrti le teh so se akutni ultrabojevniki naslajali v serumu zmage tudi tako, da so občudovali povdarjeno mimiko in karikaturam primerljive grimase trenutno umirajočih. In ti ultraheroji so pripadali vedno v vseh vojnah vsem ideološkim strujam... nekateri celo večim v obdobju iste vojne.

Tretje: v življenju boste najbolj prosperirali, če se boste posvetili samim sebi in načinu reševanja lastnih težav. Pri tem pa boste najbolje prišli skozi tako, da ne boste vedno znova odkrivali tople vode, ampak se boste ozrli v preteklost in poskusili na najbolj optimalen način skombinirati dobre ideje vaših predhodnikov in jih udejaniti na način, ki vam bo prinesel blagostanje.

Četrto: blagostanje se ne meri kvantitativo ampak kvalitativno. Ni torej edino merilo kapitalni profit, ampak je ob njem potrebno ustvariti tudi socialnega. Bogat je namreč tisti, ki mu ob vsesplošnem blagostanju ni potrebno ogrog hiše napeljati 2 m visoke ograje in se po svetu sprehajati v družbi nekaj do zob oboroženih goril.

OK, dragi moji, ko boste razumeli poanto zgoraj napisanega, potem se bomo lahko pogovarjali o TITO-u in podobnih. In ne pozabite. TITO je bil slovenske matere sin. Večina narodov bi bila na to ponosnih... Pa poglejte sebe.

:worship: :worship: :worship:

dr.looney :devil:

[Fritz]

Sicer, kar se tiče pobojev , so se takoj po vojni (tako, kot pri nas) dogajali po celi ,"civilizirani" Evropi. Tudi v Franciji,Angliji,Italiji, pa še kje in to ni bila samo lastnost komunističnih sistemov.

Lej, tudi jaz lahko razumem afekt, bes in maščevalnosti in sigurno nisem imun na to. A dokler lahko razmišljam s trezno glavo, tega ne bom opravičeval.

Za VB ne vem... Francozi so svoje izdajalce obsodili in jih del tudi usmrtili, nedvomno pa niso postrelili žensk in otrok, ki niso imeli nobene neposredne zveze z nasiljem in okupatorjem. Italijani so se nekaj malega pobili a so se po vojni spravili (na naš račun, seveda). Mi se še spravili nismo, kaj šele, da bi se o Titu pogovarjali brez presežka emocij.

[Damian]

Lej, tudi jaz lahko razumem afekt, bes in maščevalnosti in sigurno nisem imun na to. A dokler lahko razmišljam s trezno glavo, tega ne bom opravičeval.

Za VB ne vem... Francozi so svoje izdajalce obsodili in jih del tudi usmrtili, nedvomno pa niso postrelili žensk in otrok, ki niso imeli nobene neposredne zveze z nasiljem in okupatorjem. Italijani so se nekaj malega pobili a so se po vojni spravili (na naš račun, seveda). Mi se še spravili nismo, kaj šele, da bi se o Titu pogovarjali brez presežka emocij.

Ne vem, kolikokrat naj še povem, da obrazložitev mnenja ni opravičevanje umorov ali pobojev.Nikogar nisem opravičeval in sem proti vsem nasilnim smrtim.

Moj oče, ki je bil med NOB partizan, je rekel, da sta se s sosedom, ki je bil pri tabelih že davno spravila ter sta že dolgo časa zelo dobra prijatelja. Spravijo se ne tisti, ki so bili ortodoksni v eno ali drugo smer, v glavnem pa so največji hujskači,zdraharji in zagovorniki kolaboracije tisti, ki jih takrat tudi slučajno še ni bilo zraven.

Če rečem, da mi pod Titom ni bilo slabo ter da sem tudi pred letom 1980 bil zadovoljen s svojim življenjem,pa to niso nobeni presežki emocij, ampak je takšno pač MOJE mnenje!!!!

Življenje in zgodovina se pač nista začela šele leta 1991, kot nam nekateri hočejo prodati svojo edino resnico.

[Fritz]

peace prjatu

Resda sem ti odgovarjal a vse moje filozofiranje ni letelo nate osebno.

Imaš prav, Slovenija se ni začela leta 1991. tako kot se jugoslovanski socializem/komunizem ni začel leta 1973.

[Damian]

peace prjatu

Resda sem ti odgovarjal a vse moje filozofiranje ni letelo nate osebno.

Imaš prav, Slovenija se ni začela leta 1991. tako kot se jugoslovanski socializem/komunizem ni začel leta 1973.

Takrat se je YU komunizem v totalitarni obliki verjetno že nehal.

Najhuje je bilo menda takoj po vojni, ko se je precej obračunavalo med seboj pa tja do Inform biroja. Potem so pa malo bolj blago peljali stvar naprej. Ljudje niso imeli veliko, so bili pa s tistim "malo" veliko bolj zadovoljni, kot mi sedaj....

Jaz od starih časov najbolj pogrešam to, da smo si več časa zase ter en za drugega. Pa manj smo rabili, da smo se znali poveseliti.

Hudiča, sedaj pa ljudi teško še na fešto dobiš, kaj šele za pomoč.......

Sicer se mi zdi zanimivo, da me ima večina za zagrizenega rdečkarja (po prepričanju sem mogoče res bolj rdeč, kot ne), med služenjem JLA pa sem bil en teden v čuzi, ker sem se na "politički nastavi" spustil v debato s predavateljem (oficirjem) ter mu dokazoval, kako je bil komunizem v svojem takratnem stadiju lahko idealen sistem za izkoriščanje človeka po človeku , kar naj bi marsikdo tudi izkoriščal.

Potem pa bodi pameten.....

LP Damjan

[HHV]

... Italijani so se nekaj malega pobili a so se po vojni spravili (na naš račun, seveda). ...

So se figo spravili. Spraviti se pomeni priznati in poravnati! Kot je navada pri teh posrancih, so enostavno spet zamenjali farbe in sami sebi utajili lastne barabije, ter za vse švabe obtožili.

Ista figa kot naši ta beli. Obične seronje, ki se obračajo po vetru, nastavljajo rit okupatorju, potem pa jokcajo, ko jih po isti riti dobijo.

Kot rečeno, edino pravilno so naredili Francozi!

[HHV]

...

Sicer se mi zdi zanimivo, da me ima večina za zagrizenega rdečkarja (po prepričanju sem mogoče res bolj rdeč, kot ne), med služenjem JLA pa sem bil en teden v čuzi, ker sem se na "politički nastavi" spustil v debato s predavateljem (oficirjem) ter mu dokazoval, kako je bil komunizem v svojem takratnem stadiju lahko idealen sistem za izkoriščanje človeka po človeku , kar naj bi marsikdo tudi izkoriščal.

Potem pa bodi pameten.....

To pomeni samo to, da se do korita privlečejo vedno iste barabe, ki se časom primerno farbajo. Tisti, ki zgodovinske obrate dejansko izvajajo, tisti v njih tudi izgore. Ostane raznovrstna politikantska banda, ki le išče največji kos krme po koritu in seveda spretno likvidira vse, ki jih pri tem ogrožajo. Velja za čas med vojno, po vojni in prav presneto še za sedanje čase! Brez skrbi Damian, v vseh režimih bi bila midva neprilagojena. Tistih, ki skušajo misliti s svojo glavo itak noben režim ne mara!

[Sparx]

To pomeni samo to, da se do korita privlečejo vedno iste barabe, ki se časom primerno farbajo. Tisti, ki zgodovinske obrate dejansko izvajajo, tisti v njih tudi izgore. Ostane raznovrstna politikantska banda, ki le išče največji kos krme po koritu in seveda spretno likvidira vse, ki jih pri tem ogrožajo. Velja za čas med vojno, po vojni in prav presneto še za sedanje čase! Brez skrbi Damian, v vseh režimih bi bila midva neprilagojena. Tistih, ki skušajo misliti s svojo glavo itak noben režim ne mara!

:worship: