Vtisi iz dnevnih voženj 2010

[svobodnaptica01]

Četrtek je bil dan za opravke, pa sem še Brumčota vzela s sabo, da sva si mal pretegnila noge po gorenjski. Čez Skaručno, Vodice in Šenčur v Kranj, pa nazaj čez Trboje do Medvod, pa spet čez Zapoge in Vodice v Cerklje in nazaj. Se se vseeno nabralo 130kmjev, pa prvi dežni letos. Ni blo sile

[Guest VisualID]

Prav krasna furca včeraj, upam, da ne zamerite dokaj dolgega posta.

Čeprav je v Mariboru vreme kazalo dokaj slabo (oblačno in hladno) sem se, poln zaupanja v online vremenske napovedi Agencije RS za okolje, odpravil na pot. Kot že dostikrat prej, so tudi tokrat pogodili v črno in skozi celotno vožnjo sem imel sonce, na žalost je pa veter bil dokaj hud, predvsem na višjih, bolj izpostavljenih legah.

Začel sicer pozno, šele nekje ob 13h, iz Maribora po hitri cesti do Pesnice, kjer sem na OMV-ju tankal, potem pa preko mejnega prehoda Jurij (kjer sem se na avstrijski strani ustavil za slikanje doline, kar sem pa hitro prekinil, ker sem se bal, da bom močan veter prevrnil moj motor), Arneža do Seggaua, kjer sem obiskal tamkajšnji grad. Dalje pa do Gralle, kjer srečal motorista na belo-rdeči R1 (se mogoče kdo spozna?), potem pa se obrnil nazaj proti Lipnici in tam skrenil levo proti Wagendorfu, ob meji.

Potem pa z glavne ceste hitro na stranske poti (torej tiste, ki so na avto kartah označene z belo) - moje najljubše, in se jih skoz držal, skozi Neutendorf, Wolfsberg im Schwarzautal, Bierbaum am Auersbach,... skozi celotno pot sem imel močan veter, samo v Bierbaumu je pa bil skoraj pravi orkan. Je pa bil razgled fantastičen! Pripete slikice.

Moram reči, da sem skoraj celotno furo imel krasno vreme, sončno in toplo, razen od Murske Sobote dalje, ko sem se že domov vračal, so začeli oblaki nagajati.

Potem sem prečkal magistralko pri Trössing-u (krasni gozdovi tam okoli, pripeta slikica) in nazaj na stransko cesto do Kronnersberga.

Potem pa na magistralko in preko kar dobrih rid preko hribčka in sem že bil v Marktl-u. Sledil dolgočasni magistralki Sulz-a, skozi Kölldorf in končno v najlepši del Avstrije - Burgenland (oz. Dežela gradov).

Je pa zanimivo koliko krajev je v Avstriji, ki se imenujejo Krottendorf (Žabja vas).

Potem pa skozi čudovito Burgenland po zelo razgibanem terenu, prekrasnih krajih (poleti bo tam pravi raj) in praktično zapuščeni cesti (kot stranske ceste ponavadi so ), ki me je vodila mimo gradu katerega ime sem pozabil (je pa prelep grad in ima precej na višku restavracijo, če sami dobri avti gostov kaj povedo) proti severo-vzhodu.

Je pa treba reči, da so v Avstriji tudi stranske ceste, torej tiste ceste, ki so široke komaj dovolj za en pas, še vedno v boljšem stanju kot pa večina slovenskih cest. Njihova vozniška kultura je pa tako-ali-tako nekajkrat višja od slovenske.

Ne bi mogel na prste ene roke našteti vseh primerov nepazljivosti, nestrpnosti, brezbrižnosti, sovražnosti ali agresivnosti voznikov avtomobilov proti meni, motoristu, kar sem jih doživel v teh letih, odkar sem se začel z motorjem voziti po Avstriji.

Do sedaj se mi je zgodilo samo enkrat, da mi je kdo odvzel prednost, pa še takrat me je v zadnjem hipu videla in sunkovito ustavila (sicer že na levem pasu, samo pa se ni nič zgodilo ). Nasprotno, tudi ko sem še vsaj 300 metrov stran od njih vedno počakajo, da peljem mimo, čeprav imajo dovolj časa, da varno zapeljejo iz stranske ceste na mojo prednostno, ali pa jo prečkajo. Medtem pa mi v Sloveniji redno kakšna brihta zapre pot in/ali odvzame prednost, kljub temu, da me dobro vidi (zunaj krajev vozim vedno z dolgo lučjo, čeprav vozim po omejitvah).

Zdaj sem že bil v Naturpark Raab, torej v Naravnem park porečja Rabe.

Še vedno po stranski cesti sem prišel do Gritsch-a in potem po magistralki do Neumarkt an der Raab.

Ker pa sem, če še niste opazili, strasten pristaš držanja stranskih cest in raziskovanja neznanih cest in krajev (dirkanje in navijanje motorja do konca mi je nesmiselno... filozofija vožnje, ki mi je ostala še od takrat, ko sem imel čoperja z vmax 110 kmh), sem poiskal taprvo ne-magistralko, ki sem jo našel.

Vedel sem, da je Madžarska že blizu, kajti bil je moj namen se bolj-ali-manj ohlapno držati A-SLO meje in potem skozi Madžarsko nazaj v Slovenijo.

Torej sem jo mahnil na prvo slabšo cestico, ki sem jo našel.

Kmalu srečal dva policaja v mama-mobilu-s-sireno-in-lučmi (samo ne glede na to, da ima sireno in luči, mama-mobil je še vedno mama-mobil :xx: ), ki sta me z odprtimi usti in velikimi očmi gledala, kot da sem drugo vstajenje Cezarja.

Potem pa se, nekaj metrov stran od policajev, cesta spremeni v blatno (niti ne makadam - torej zemlja in kamenje, ampak samo zemlja) in polno lukenj.

Aha, sem si mislil, to pa ne more biti avstrijska cesta, ker oni bi raje postali Slovenci, kot pa imeli takšno cesto, kajti stanje cest je predvsem odraz premoženjskega stanja države (tudi država blaginje).

Vsi pa vemo kako bi Avstrijci radi postali Slovenci...

Moja domneva je bila potrjena že čez 50 metrov, ko sem na levi strani ceste opazil bel, elipsast znak, napisan v madžarščini: "Fokozottan vedett termeszeti terulet. Belepes csak encedellyel!" oz. v slovenščini "Posebej zavarovano naravno območje. Dostop prepovedan." in pa narisane stopinjice kako gredo mimo začrtane poti.

Kot rečeno so madžarske ceste dosti slabše kot avstrijske, celo slabše kot slovenske (čeprav si je to težko predstavljati) in dejansko sem si zaželel, da bi se moj Gixxer za tistih nekaj kilometrov spremenil v kroserja.

Po načelu "počasna vožnja je varna in neboleča (fizično in za denarnico), pa tudi okoli lukenj je lažje manevrirati" sem se počasi plazil po njihovih cestah in se z vetrom boril za golo preživetje.

Če je bil v Avstriji hud veter, je bil tukaj dosti hujši, celo hujši kot na izpostavljeni avstrijski planoti pri Bierbaum-u. Posledice so bile dobro vidne v okolici kraja Gornji Senik oz. Felsöszölnök, kjer je podrto drevo padlo in že nekaj časa viselo na električni napeljavi, speljani ob cesti. Moralo je tam viseti že nekaj časa, pa se nihče ni potrudil, da bi to vejo odstranil. Pa tudi drugače so kabli med drogi viseli tako, kot se pijanec drži abstinence...ne preveč dobro in tudi nevarno. Dodana vzorčna slikca.

Aja, o Gornjem Seniku... dvomim, da kdo od vas to ve, ampak ta kraj ima posebno zgodbo, zgodbo ki je podobna zgodbam nekaterih manjših jadranskih otočkov. Ta majhna vas, ki stoji ravno na tromeji, je nekoč veljala za dovolj kritično, da je madžarska vlada v njeni neposredni bližini namestila vojsko. In ne samo zaradi kakšnih nasilniških tendenc prebivalcev, ampak tudi zato, ker je vlada upala, do bodo tamkaj nameščeni vojaki prispevali v genetski bazen te vasi. Vlada pa pri celotni stvari ni upoštevala kaj hočejo in kaj nočejo le-ti vojaki. Vojaki so glede tega dodatnega projekta izkazali hudo uporščino...

Prav ste ugotovili, vaščani Gornjega Senika so znani po tem, da so se "plodili med seboj", torej tudi znotraj družin. Če je to ostalo pri relacijah bratranec-sestrična ali šlo kaj bližje nimam podatkov, vem pa le da so se križali horizontalno in ne vertikalno, torej samo znotraj ene generacije in ne med-generacijsko, kolikor mi je znano je bilo to vse prostovoljno. Zahvala za to ne-toliko-znano informacijo pa gre mojemu profesorju, ki jo je delil z nami ko smo obiskali tamkajšnjo cerkev, v kateri je takrat deloval slovenski župnik (ne vem, če morebitna objava imena prekrši kakšno pravilo o varovanju zasebnosti, zato njegovega/njenega () imena ne bom objavil).

Le nekaj kilometrov za Gornjem Seniku pa sem že bil nazaj v Sloveniji, saj je že počasi postajalo hladno. Enodelni poletni kombinezon je še vseeno malce prehladen. Moram priznati, da sem bil kar malce žalosten, da sem se vrnil nazaj v Slovenijo, ker je to pomenilo konec raziskovanja, novih krajev in pa začetek konca čudovitega izleta.

Pot me je potem vodila skozi Martinje, Ženavlje in v Gornje Petrovce, kjer sem se po daljšem razmisleku odločil proti obisku Hodoša in Lendave (ker je bilo že prepozno), in se obrnil proti Murski Soboti.

Tam sem nekje ob 15h ali 16h pri Motelu Čadar srečal motorista z vijolično, starejšo R6. Če se kdo spozna se naj javi.

Potem dokaj dolgočasna pot iz MS do Radencev, v Radencih proti Sv. Juriju pri Ščavnici in mimo Blaguškega jezera, vožnja polna zaskrbljenih pogledov v smeri proti Mariboru, v smeri katerega so bili zbrani dokaj grozeči oblaki.

Iz strahu pred tem, da bi me na cestaku in v poletnem kombinezonu (ki je tudi zadaj perforiran) dobil dež sem se v Spodnji Senarski odločil končati lagodno vožnjo in jo mahniti na avtocesto, kjer sem bil precej vesel tega, da sem tankrucksack pustil doma, saj sem se tako lahko pred močnim vetrom skril za šipico.

Ker se nerad vozim po avtocestah in so mi tečne (da uporabim frazo John Wayne-a iz filma "They were expendable", so avtoceste ena navadna, tečna podganja dirka), je sledila dokaj dolgočasna vožnja do Maribor, kjer se je končal čudovit dan.

Upam, da sem opisal svojo včerajšnjo furo vsaj na polovico zanimiv način, kot je bila sama vožnja zanimiva zame. Na žalost vam ne morem postreči s kilometrino, kajti pozabil sem pogledati na števec, je pa bila preko 200.

Lepo vožnjo vsem in varne kilometre.

VisualID

Aja, da še to povem: CELOTNO pot, za mene tokrat povsem neznano pot (skozi točno te kraje se do včeraj še nisem vozil), sem prevozil brez kakršnekoli navigacijske pomoči, torej brez kompasa in brez avto-karte; zanašujoč samo na lasten občutek za orientacijo.

Zdaj pa sledijo slikice (upam, da jih ni preveč, bi pa moderatorje prosil za strpnost)

[Milaneze]

Danes padla 1. vožnja na avtošolskem ER500 po okolici Črnomlja, seveda direkt v močan naliv. Moker k'cuck po sem po eni uri bil prisiljen zaključit. Komaj čakam za naslednjič.

50KM kar vleče, ampak je po občutku precej zjahan in razmajan, torej temeljito preizkušen, heh.

Je pa konkretna razlika med velikim motorjem in za pol lažjimi igračami, ampak samo ko stoji ali gre po polžje.

Človek s skuterja se veliko prej navadi na prestavljanje kot pa na inštruktorja za hrbtom, ki je plačan da konstantno kritizira, ti se pa seveda strinjaš z vsemi ugotovitvami.

Še par vikendov pa v shopping za pilo

[Dadi]

Končno mi je danes uspelo odpeljat prve letošnje kilometre, pasalo je kot žejnemu pivo. Start je bil v Podpeči - Lj. Rudnik - brunarica Vaških, ki je seveda bila zaprta :closedeyes: , ker pa smo čakali našega zaspanca Barona, smo zdržali brez pijače. Ko se je privlekel smo nadaljevali do Moravč - Izlak - Trojan - Vranskega - Žalca - Celja - Vojnika - Frankolovega - nazaj do Celja - Laškega - Boštanja - Mokronoga - Šmarjeških toplic - prestolnice Dolenjcev - Straže - Dvora - Lašč do gostilna pri Rojcu, kjer se vedno za nas peče odličen odojek in jagenjček - Ribnice - Žlebiča - pri Robu smo se razdelili in čez Kurešček komaj prišli žejni zopet do Iga - pot do doma me je previdno vodila in števec je kazal 360 prevoženih zares odrešilnih kilometrov. Letošnja zimska abstinenca je bila še posebej huda. Cesta je bila večinoma luknjasta in peščena, no vsaj vreme je bilo lepo sončno, razen v Ribnici in Kureščku nas je pral dež. Ja, letošnji začetek je bil krasen !

Srečno in lepo se vozite !

Popravljeno Marec 28, 2010. Popravil Dadi

[Dadi]

VisualID, lepo si opisal potep! :trance_27_notworthy:

[horn3t]

Res super opis poti VisuallD, pa je še ena ideja več za kakšno moje potepanje...

Lep dan še naprej!

[Guest VisualID]

Danes prišlo na vrsto Šmartno ob Paki v prijetni družbi KUK-a in njegove. Do tja standardna ruta po stari cesti iz Maribora, polno motoristov po cestah.

Prišli tja dokaj pozno, dovolj pozno, da smo se lahko priključili zadnjemu stadijo panoramske vožnje in doživeli samo žegnanje.

Potem pa domov, po mojem predlogu smo v Slovenskih Konjicah zavili desno in po čudoviti, vijugasti cesti do Poljčan, tam pa preko Ptujske gore in Kungote pri Ptuju nazaj domov.

Nabralo se je dobrih 180 kilometrov, vreme je sodelovalo, večinoma sončno, čeprav je bila napoved slaba in tudi oblaki so bili grozeči, je pa bilo precej hladno med vožnjo.

Slikic pa nimam, čeprav sem mel fotoaparat zraven, sem iz čudnega razloga čisto pozabil slikati.

Hvala, Dadi in horn3t! Lep dan tudi vama in predvsem še veliko varnih kilometrov in let.

Popravljeno Marec 28, 2010. Popravil VisualID

[moto rider]

Ja - današnji vtis je bil pa bolj tako... A preklet' poučen!! :yes:

[Guest VisualID]

Aja, dodatek k mojemu včerajšnjemu potopisu (A-SLO-HU): kilometrov se je nabralo nekje 250 (danes pogledal na števec), pa pri Motelu Čadar nisem srečal modre R6 ampak modrega Suzukija SV.

[T-boy]

Končno mi je ta vikend uspelo odpeljat prve letošnje kilometre, pasalo je kot žejnemu pivo...

Srečno in lepo se vozite !

:grim :grim :grim , malce pretegnil mojega Tripla. Ptuj z sirso okolico (do Poljcan, do Sladkega vrha, do Vurberka), glede na mojo pripravljenost in ceste , cisto dovolj. Zeja po slabih 200 km malce potesena.

[Milaneze]

Danes pošten sonček z idealno temperaturo, šolska vožnja po celi Beli Krajini (Črnomelj-Vinica-Črnomelj-Metlika-Semič-Črnomelj) in 2 uri miline.

Lekcije:

- naked mi preveč ne diši, zame bo kar oklepnik pravšnji

- 500ccm/50km ni več bogve kaj :naughty:

- vajen skuterja preveč agresivno vstopam v križišča, kar je slaba navada

- kontrola sklopke je imperativ pri finem manevriranju

- kmalu bomo rabili endure za vožnjo tam, kjer naj bi bila cesta :surrender:

Samo še par uric vaje in koj na izpitno.

[Tedybear]

Od doma samo do Kranjske gore, ker sem hotel pogledat, kako je na Predilu. Ker je že v Martuljku zmanjkalo sonca, temperatura pa ni bla čez 5 stopinj, sem si reku, nej gre vse v P.M. obrnil, ter premražen odpujsal domov ...

Popravljeno April 3, 2010. Popravil Tedybear

[MihaJ]

Danes sem bil bolj turist od Lj do morja in nazaj, pa so neke puščice kar po zadnjem letele mimo na tistih ravnicah pred Postojno iz smeri Primorske. Taiste puščice so bile na Črnem Kalu v obdelavi pri organih pregona - se kdo prepozna? Napišita koliko sta prispevala za Patrije(no, ali pa nove radarje...), mam občutek da ni bilo ravno malenkostno.

[sergini]

tut jst sm jo dons za otvoritveno mahnu do črnega kala in vidu tedve puščice. v postojni sem dohitel enga bmwja in zlato hondo (headova torba na hrbtu) in mi je ful pasal za njima pelat. glih tapravi tempo za prvič letos.

[Gladiac]

Dans smo se zmenil in odpeljali proti štajerski. Štartal smo nekje ob 8:45 pa peljal čez trojane proti celju, nato čez avtocesto pa proti slovenski bistrici. Od tam čez ptuj do lenarta in tam malo pojedli, nato pa z novima članoma v skupini v avstrijo ter proti golici. Vsi bifeji so bli še ali že zaprti, tko da smo šli v slo na kavo. Potlej iz dravograda mi proti vaškim in nato naprej proti domu, ta najnovejša člana pa proti mariboru in naprej do radgone. Nabralo se je - vsaj meni - prijetnih 445km in velik lepih trenutkov (razn unih ostrih ovinkov iz golice, k jih sovražm (zaenkrat ).

Začetna ekipa : Damjan77 - Kathy12 - maja333 - marko84 - mig72 - gladiac - legvanka - david

Priključena člana : samorogica in bojan

Vsem hvala za lep dan in preživete prijetne trenutke na motorju

LP vsem ostalim in čimveč prevoženih km

Uroš

[mig72]

Dans smo se zmenil in odpeljali proti štajerski. Štartal smo nekje ob 8:45 pa peljal čez trojane proti celju, nato čez avtocesto pa proti slovenski bistrici. Od tam čez ptuj do lenarta in tam malo pojedli, nato pa z novima članoma v skupini v avstrijo ter proti golici. Vsi bifeji so bli še ali že zaprti, tko da smo šli v slo na kavo. Potlej iz dravograda mi proti vaškim in nato naprej proti domu, ta najnovejša člana pa proti mariboru in naprej do radgone. Nabralo se je - vsaj meni - prijetnih 445km in velik lepih trenutkov (razn unih ostrih ovinkov iz golice, k jih sovražm (zaenkrat ).

Začetna ekipa : Damjan77 - Kathy12 - maja333 - marko84 - mig72 - gladiac - legvanka - david

Priključena člana : samorogica in bojan

Vsem hvala za lep dan in preživete prijetne trenutke na motorju

LP vsem ostalim in čimveč prevoženih km

Uroš

V taki družbi ni nič teško - še kak km bomo naredl :yes: :yes:

[MiNa]

Včeraj v družbi "dveh Hond" na obisk k kolegu do Baške in nazaj. Prijetnih 530km.

[tarokist]

Še danes imam lep dan zaradi včerajšnjega potepa. Na Transalpa sem naložil svojo boljšo polovico in stranske kufre (da jih sprobam, pa še en nakup je bilo planirano opravit nekje na poti, da ne bi dopoldneva v prazno izgubljal za letanje po trgovinah), pa sva šla. Štartala v Škofji Loki ob 10.00 in v Poljansko dolino. V Gorenji vasi levo čez most na Lučine, nato Horjul-Stara Vrhnika in po stari cesti do morja. Prvotni plan, da za Kozino pod avtocesto zavijeva levo za Podgorje (del poti je kolovoz ob železnici v senci Slavnika)in potem na Hrvaško v notranjost Istre (Jelovice-Vodice-Dane-Brest-Buzet-Grožnjan-Buje)in potem v Portorož na kofe, je bilo treba zaradi že omenjenega nakupa spremenit (sva lovila odprtost trgovine), zato sva padla direktno v Koper. Sonce, cesta lepo prazna, le nekaj kolegov motoristov na cestakih je odbrzelo mimo. Po uspešnem nakupu sva odfurala v Portorož na že omenjeno kafe in da se nadihava morskega zraka (pravzaprav je pod čelado prijetno dišalo že vse od Dekanov naprej). Dan se je prevešal v drugo polovico, zato je bilo treba mislit na pot proti domu. Čez Beli Križ in skozi Strunjan pa do Kopra in nazaj do Senožeč sva pot ponovila (vmes kontrola s strani fantov v plavem na vrh Črnega Kala, pa radar pred Divačo - hvala vsem, ki ste prijazno opozarjali), nato pa skok na Kras v smeri Sežane. V Štorjah na začetku vasi desno v Kazlje, Ponikve do Štanjela. Prazna, lepo razgibana cesta skozi vinograde in kraški gozd. Bo treba to turo jeseni ponovit. V Štanjelu sva zavila na Branik, potem pa čez Preserje v Batuje in do Ajdovščine, nato pa prek Cola in Črnega vrha na Godovič. Na Godoviču sva levo pri cerkvi in mimo igrišča spet zavila v gozd in hrib na Medvedje Brdo, potem pa prek Zavratca do Žirov in nazaj domov v Škofjo Loko. Cesta ves čas asfaltirana, le nekaj odsekov bolj podobnih makadamu - še zlasti del začetnega spusta z Medvedjega Brda proti Zavratcu je zima dodobra načela. A kraji so lepi in furo priporočam, še zlasti, ko se drevje olista in se bodo travniki razcveteli. Cesta je ves čas razgibana in nikjer dolgočasna. Naovinkali se boste. Aja, ša kilometri. Vsega skupaj 338 km, krog pa ponuja obilo variant in izhodov na nove kroge. Čas pa, kakor bo kdo zastavil. Z ženo sva se zadržala še na dveh krajših obiskih pri žlahti ob poti, zato sva konjička nazadnje razjahala šele ta šesto uro zvečer. Lep pozdrav in srečno vsem na vaših furah.

Janez

[logarr]

Hehe mislim da sem vaju videl, sta se pripeljala v loki po partizanski dol in sta čakala na semaforju?

[MiNa]

Včeraj v družbi "dveh Hond" na obisk k kolegu do Baške in nazaj. Prijetnih 530km.

Posnetek dela poti by Dragothic.

[T-boy]

:grim :grim :grim , malce pretegnil mojega Tripla.

Jup :yes: , vceraj odfural novih 200km. Sel probat, ce se bograc pri Rajhu slucaaajno ni poslabsal. :grrr , ni se, tudi ajdov kruh se zmeraj fantasticen. Ptuj - Apace - Boreci - Bakovci in nazaj preko Ljutomera in Ormoza, pa pol se malo proti Vurberku (2x :evilgrin: ). Vreme super, ceste solidne, tudi roka je sla pogosto v pozdrav.

[tarokist]

Hehe mislim da sem vaju videl, sta se pripeljala v loki po partizanski dol in sta čakala na semaforju?

Yap, bo kar držalo. :trance_27_notworthy:

[AgainstMe]

Iz Raven v Velenje in nato naprej proti Vranskem na AMZSjev Center varne vožnje, kjer sem si malo ogledal kako vozijo Potem pa nazaj v Celje, Vojnik, v Dravogradu pa proti Avstriji kjer sem v Lavamündo zavil desno odpeljat še eno "sladico", aka. Golico. Po premetavanju motorja pa nazaj domov v Ravne.

Nabralo se je sončnih 260km, bila je prijetna prva "resna" tura letos in je pasalo za popizdit

[Hudoba]

Sredi dneva me je picilo, da je prelepo vreme, da nebi sel na motor. Primarni cilj je bil Jezersko, ampak je bilo tolk fino, da sem podaljsal, cez zelezno kaplo, lavamund, na golico in naprej po b69 do jurija in maribora in po stari cesti lepo proti Ljubljani. Super vreme, malo prometa, suhe ceste... cista uzivancija .

Stisnil par fotk z mobitelom:

Click for full size

Click for full size

Click for full size

[Dr_Jakob]

Vceraj sva z Greenyjem ugotovila, da bo vikend kar se tice vremena za en K***c. da gta nebi popolnoma spustila, sva se odlocila, da greva na stajersko. Meeting point je bil na Trojanama u 10 sati navsezgodaj ujutro. Itak da sm zamudu, ker sem doma pozabu mobi in sem moral it nazaj ponj. Pot naju je nato peljala preko Veleja v Slovenj Gradec in malo naprej do Kotelj, do Rimskega vrelca in Ivarckega jezera, kjer sva gledala, kako zabe f***jo. Izredno zanimivo, hehe. No, ko sva bila ze tako blizu nasi severni sosedi, sva se odlocila za hitri obisk, ker naju je zanimajo, kaksno vreme majo na drugi strani travnika. Ravno tako lepo kot pri nas so se meli, samo ceste so boljse. Nato sva se odpravila proti Bad Eisenkappel, torej prelazu Jezersko. Tam se da ze prav lusno kolenckat, sam ne v corduri, pa tudi Greenyjev Harley nekako ni navdusen nad ostrimi hitrimi ovinki, ki so za zdaj se skorajda prazni. Srecala sva celo par slovenckov: en par (on na fazerki, ona na monstru 600). Jezersko na nasi strani je se vedno precej slabse kot na svabski, ampak ni tok slabo, da se neki kdaj pa kdaj zanalasc prefural tam. Kljubas un sauerkraut pa zganci za malco, potem pa nazaj gor. Za pot domov sva izbrala smer Pavlicevo sedlo. Avstrijska stran prov lusna, na vrhu kr nekaj snega, slovenska stran pa ... no, pesek, ampak ni tok hudo. Na razcepu za Gornji grad je sel Greeny domov prek Crnivca, jst pa dritto v Ciele. Lusna tura, kilometrina pa .. kdo bi vedu.