On the Road Again...

Saj se ne smem pritoževat. Po 95.000+ mojih km me ni na potovanjih niti enkrat zajebala, na 100 km furah po rodni grudi pa me je rada užalostila. Po vrnitvi na B-mašino (moder nakup, no, plave barve je) imam lepe spomine na brutalne pospeške, na luči, ki režejo temo, na udobje sopotnice, na zjebana ušesa od auspuhov (in oznanitve, da prihajam), pa še kaj. Vendar moram postati praktičen hropec s skromno penzijo in nehat divjat. V glavnem lepi spomini in kakšen hud suffer. Ko zrihtam štrom do pumpe oz. pumpo, ki mi je omogočila spoznati prijazne DARS-ovce z Vranskega, ki so mi (ponovno) čakanje na šlep službo lajšali z družbo in vodo, se bova verjetno v solzah ločila ali razvezala, ali kako se že reče. Upam, da jo bo kdo maral, ker sem vanjo vložil za kakšno dobro FJR dnarja. To ni oglas temveč blues at midnight "You've been a toxic bitch and I was a frightened little boy, I could be rich, but you did take your toll...."

je pa vsaj vrstni dvovaljnik, za razliko od V jajc

Mnja, 790 agregat ni ravno nekaj na kar bi mu obesil priznanje za najbolj zanesljiv agregat.  To je bil tudi moj najvecji pomislek glede koveta. Se vedno je.   

Utopična... https://www.facebook.com/reel/887802176611100